Praznično leto slovenskega radia

Za slovenski spored avstrijske radiotelevizije ORF, ki ima matični studio v Celovcu, je letošnje leto praznično. Šestega januarja leta 1946, torej pred 75 leti, je koroški radio, ki ga je takrat vodila angleška zasedbena oblast, iz dvorane kina v Borovljah prenašal prvo dvojezično prireditev. Sodelovali so slovenski in nemški pevski zbori. Znani gledališki igralec Georg Bucher je bral nemška besedila, urednik slovenskega dela koroškega radia Helmut Hartman pa je bral delo Ivana Cankarja Nebesa pod Triglavom. Prireditev je bila v znamenju narodnega sožitja. Že naslednji dan so začeli predvajati petminutna poročila v slovenščini. To je trajalo do nedelje, 3. marca, ko je bila na sporedu prva polurna oddaja z naslovom Pod oknom. V njej so prepevali, recitirali, prebirali poročila. Tako se je v pogovoru s tedanjim urednikom Našega tednika Jankom Kulmeschem ob 50-letnici radia spominjal začetkov slovenske besede na radiu Celovec prvi urednik Helmut Hartman, ki je to nalogo opravljal kar 38 let, do upokojitve leta 1984. Z njim sta ledino slovenske radijske besede na Koroškem orali njegova soproga Fanika in Mira Pehani. Za njima so začeli prihajati še drugi sodelavci. Do leta 1950 so o vodstvu radia odločali Angleži, kasneje pa koroška deželna vlada, ki je imenovala tudi vodjo oziroma intendanta.

Slovenskega programa celovškega radia niso poslušali le Slovenci na Koroškem in kasneje tudi na Štajerskem, ampak tudi v Sloveniji, še posebej oddajo Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Po zaslugi celovškega radia in urednika Helmuta Hartmana so Avstrija in kasneje Bavarska in Evropa prvič slišali Avsenikovo glasbo. V za tiste čase odlično opremljenem celovškem studiu so po Hartmanovi zaslugi Avseniki posneli prve hite, tudi Golico oziroma Trompeten Echo, in stopili na pot svetovne slave kot Original Oberkrainer Avsenik. Pomen njihovega snemanja in nastopanja na Koroškem za kasnejši uspeh je priznal tudi pokojni Slavko Avsenik.

Slovenski spored avstrijske ORF in njegovi sodelavci uspešno nadaljujejo pred 75 leti začeto pot. Z raznovrstnim radijskim, televizijskim in spletnim programom je del koroške in štajerske realnosti ter ustanova, ki na različnih področjih ohranja in predstavlja slovenski obraz Koroške in tudi Štajerske ter goji dvojezičnost. Nedeljske in praznične jutranje oddaje skupaj vodita slovensko in nemško govoreči moderator ali moderatorka, kar je koroška medijska posebnost.