Vrtiljak, ki ga poganja virus
Drugega vala epidemije še nismo zaključili in smo se znašli na pragu tretjega, nekateri pravijo, da smo že krepko v njem. Konec tretjega vala lahko pričakujemo konec junija, je pred dnevi napovedal dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan. Kroji ga z vnovičnim porastom števila okužb in hospitalizacij angleška različica koronavirusa z večjo kužnostjo. Samo v petek in soboto je bila med vzetimi vzorci na testiranju obakrat dobra četrtina izvidov pozitivnih. Pomlad nam torej še ni prinesla izboljšanja razmer, na kar smo upali.
Te dni smo znova sredi začasne zaustavitve javnega življenja. Nekateri so se sprijaznili in strožje ukrepe spoštujejo, nekateri se jezijo ... Čustveni odzivi so pričakovani, a nič bolje ne bo, če jih spustimo izpod nadzora. Koronavirus žal ubira svojo pot in ga človeške skrbi ne zanimajo. Pred kako zahtevno preizkušnjo nas je postavil kot družbo!
Za zaviranje oziroma obvladovanje epidemije smo imeli na začetku drugega vala oktobra lani samo samozaščitno obnašanje in ukrepe. V tem trenutku samozaščitno obnašanje in ukrepi k obvladovanju epidemije prispevajo približno polovico, tretjino prekuženost in približno deset odstotkov precepljenost, je pred dnevi pojasnil dr. Leon Cizelj. Ključna za obvladovanje tretjega vala bosta po njegovem precepljenost in prekuženost, z ukrepi pa lahko znižamo pritisk na bolnišnice za nekaj sto postelj. Še enkrat je na preizkusu tudi solidarnost s spoštovanjem ukrepov, da zaščitimo ranljivejše, pa tudi zaveza o dobavi cepiv in sporočilo kampanje: Nalezimo se dobrih navad. Cepimo se.
S četrto dopolnitvijo nacionalne strategije cepljenja proti covidu-19, ki je začela veljati prvega aprila, so na novo postavljene prednostne skupine, predvsem so višje umestili starejše od šestdeset let, ki naj bi jih čim hitreje zaščitili. Cepiti jih bodo začeli že ta teden. Ne moremo pa biti zadovoljni z razlikami glede precepljenosti med regijami in upam, da se to kmalu popravi.
Ni enostavno več najti morja spodbudnih besed na vrtiljaku, ki ga poganja koronavirus, ki je z novimi različicami že pokazal več svojih obrazov. A si vseeno mislim, ker ne želim obupati, ker ne verjamem v teorije zarot, da je treba dvigniti moralo, jo iztisniti iz sebe. Nekako takole: Dokler obstaja volja in zmožnost pozornosti, je mogoče ponovno razmisliti o življenju v bolj spodbudni smeri. Povedano drugače: Če se ena vrata zaprejo, se nima smisla zaletavati vanje ali čakati pred njimi. Poglejmo, kje se druga vrata odprejo, pojdimo skozi in poglejmo, kaj je tam za nas dobrega, zanimivega in koristnega.
Naporni časi so, a bomo zmogli. Verjamem v to.