Slovenka leta 2020 je Natalija Spark

Konec marca smo dobili dvaintrideseto Slovenko leta. Tokrat se je razglasitev zgodila na spletu. Laskavi naziv Slovenka leta 2020 je šel v roke Nataliji Spark, Domžalčanki, tolmački slovenskega znakovnega jezika.

S pomočjo dvanajstih umetniških portretov nominirank, umetniških točk, razmišljanj in poklonov nekaterih znanih slovenskih moških izjemnim ženskam ter s pomočjo voditeljice Blažke Müller smo tudi letos izvedeli, katera izmed nominirank je na koncu osvojila lento Slovenke leta. Seveda se je to zgodilo razmeram primerno: na drugačen, prilagojen način, s pomočjo spleta.

Poleg omenjene voditeljice so nas skozi večer z glasbo in gibom popeljali še vokalni kvartet Vox Arsana, Jaka Pucihar kvartet, Nuška Drašček, Anja Bukovec, Marko Hatlak, akrobata na trakovih Branko Potočan in Kristina Martinc ter baletnika Ana Klašnja in Lukas Zuschlag. Vse skupaj pa je v zgodbo povezal režiser in scenarist Andrej Stražišar.

Slovenko leta so ponovno izbrali bralci znane slovenske revije tako, da so med kandidatkami glasovali za tisto, ki jih je najbolj navdihnila, ganila, prepričala.

Med dvanajsterico so se znašle Zdenka Badovinac, kuratorka, umetnostna zgodovinarka in esejistka, ki je Moderno galerijo vodila 27 let, zadnjih devet pa tudi Muzej sodobne umetnosti Metelkova, katerega pobudnica je bila; Magda Kastelic Hočevar, upokojena profesorica razrednega pouka, pesnica, ženska številnih talentov, ki skrbi za kulturno-umetniško življenje Žužemberka; Valentina Kobal, ki v novogoriški Osnovni šoli Frana Erjavca (na daljavo) poučuje drugi razred in je izjemno predana prostovoljstvu; Ema Kozin kot najmlajša svetovna prvakinja v zgodovini profesionalnega boksa v dveh težnostnih kategorijah; Kazimira Lužnik, ki prihaja iz znane glasbene družine Nanut in je pianistka, organistka, zborovodkinja, zdravstvena delavka, predvsem pa tekaška legenda; Nevenka Mlinar, zdravnica iz ambulante splošne medicine v Desklah, ki je prvopodpisana na pozivu skoraj šeststo zdravnikov, ki so se v začetku leta prvič v zgodovini naše države jasno in soglasno opredelili do okoljskega problema; Katarina Očko, ki je svoje poslanstvo in strast odkrila na kmetiji ter je zelo aktivna v okolju Laškega pa tudi širše, zanima pa jo problematika kmečkih žena; Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje in naša nesporno najbolj znana socialna delavka, čeprav po poklicu novinarka, ki jo vedno znova preseneča obseg novonastale revščine v Sloveniji, ki se še širi in poglablja. Med nominirankami sta bili tudi Carmen Rajer, vodja projekta Most v Krškem, ki je s svojo ekipo na noge postavila pilotni projekt, ki starostnikom zagotavlja oskrbo na domu in Erika Žnidaršič, novinarsko in voditeljsko ime, ki ga lahko spremljamo v precej odmevnih pogovornih oddajah na TV Slovenija. Posebno mesto so si med nominirankami pridobile medicinske sestre, ki jih zastopa Monika Ažman in seveda še Natalija Spark, nominiranka, ki je na koncu postala Slovenka leta 2020. Je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki je vez med gluhim in slišečim svetom. Znakovni jezik ji je bil tako rekoč položen v zibelko, saj se je rodila gluhima očetu in materi. To jo je usmerilo na njeno življenjsko pot: želela je pomagati drugim. Po težki ločitvi, ko je s hčerko najstnico ostala na cesti in s pomočjo dobrih ljudi dobila streho nad glavo, ji je uspelo končati študij pedagogike/andragogike. Za diplomsko delo je prejela Prešernovo nagrado. Ko si je uredila življenje in se pri dobrih štiridesetih odločila za magistrski študij psihosocialne pomoči, je pod svoje okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Padci v življenju so ji dali samo še več moči za pomoč drugim. Poseben izziv zanjo je tolmačenje gledaliških predstav, ki so bile do zdaj gluhim nedostopne. Skozi svoje izjemno zavzeto delo psihosocialne delavke in tolmačke Sparkova simbolno pomeni še vedno precej prezrto skupnost gluhih in jim odpira nova vrata.

Slovenka leta 2020 se je na koncu zahvalila za izkazano čast in poudarila, da je bilo tudi drugih enajst nominirank izjemnih in da njihove zgodbe niso nič manj pomembne.