Mojster Ivan Ivačič, kot se ga mnogi še spomnijo iz priljubljenih kuharskih oddaj. / Foto: arhiv družine Ivačič in Posavskega muzeja Brežice

Stota obletnica rojstva prve slovenske kuharske zvezde

Ivan Ivačič, prva slovenska kuharska zvezda, je kar petnajst let na televizijskih sprejemnikih navduševal slovenske gospodinje. Rodil se je pred stotimi leti na Zdolah pri Krškem, umrl pa v Radovljici, kjer je tudi pokopan.

»Od leta 1960 so njegov šarm, iznajdljivost, smisel za humor in kuharsko znanje spoznavale tudi slovenske gospodinje in njihovi možje pred televizijskimi zasloni. Na RTV Ljubljana je do leta 1975 snemal tematske kuharske oddaje, kjer je kuhal v živo, brez treme, kot bi kuhal v svoji domači kuhinji.«

Radovljica, Brežice – V nedeljo so v Posavskem muzeju Brežice odprli razstavo, ki so jo posvetili stoti obletnici rojstva Ivana Ivačiča, kuharskega mojstra, ki je svoje znanje in kuharske spretnosti s snemanji v živo delil tudi s televizijskimi gledalci. Kar petnajst let je na televizijskih sprejemnikih delil kuharske nasvete in velja za prvo pravo kuharsko zvezdo pri nas. Rodil se je 28. marca 1921 na Zdolah pri Krškem, umrl pa 20. marca 1984 v Radovljici, kjer je zadnja leta živel in kjer je tudi pokopan.

»Tako kot vsako delo je tudi za kuhanje potreben posluh. Jaz mu pravim kulinarični posluh, posluh za kuho. Imajo ga skoraj vsi, le da je pri nekaterih bolj, pri nekaterih manj razvit. In kakor so za glasbo potrebne note, imamo za kuhanje recepture,« je zapisal v uvodu v eno od svojih knjig, mojstrove besede pa je ob odprtju razstave uporabil etnolog dr. Janez Bogataj, da je pokazal, na kako preprost in neposreden način se je mojster znal približati svoji publiki; v knjigah in v televizijskih nastopih.

Kustosinja razstave v Posavskem muzeju Maja Marinčič dodaja, da je tudi sam Ivačič vedno poudarjal, da je napisal svoje knjige in objavljal svoje recepte na preprost način. »Želel je, da bi gospodinje kuhale in hrano pripravljaje z veseljem, želel si je, da bi za kuhanje morda navdušil tudi tiste, ki niso najbolj vešči kuhalnice in spretni z njo,« je pojasnila.

Pestro življenje kuharske zvezde

»Skromnost, iznajdljivost in ljubezen do kuhanja so mu bile položene v zibelko, saj je mati zelo dobro pekla peciva, izkušnje pa si je nabrala tudi kot pomočnica kuharice v sosednji gostilni,« je Ivačičevo življenjsko pot, ki se je po končani meščanski šoli v Krškem nadaljevala v Zagrebu, opisala Martinčičeva. Prav v Zagrebu so odkrili njegovo zanimanje za kuhanje. Tam je končal srednjo gostinsko šolo in nato svoje slaščičarsko znanje nadgradil v Opatiji.

Med drugo svetovno vojno je bil vpoklican v nemško vojsko, od koder je odšel v rusko ujetništvo. Ko se je vrnil, je po vojni kuharske izkušnje nabiral v različnih slovenskih krajih – v Dobrni, Rogaški Slatini, ljubljanskem hotelu Bellevue in na Pohorju, tri leta pa je bil tudi šef kuhinje v hotelu Korotan na Jezerskem.

Kuhal za najpetičnejše goste

»Pogosto je za predsednika tedanje Jugoslavije Josipa Broza - Tita in najrazličnejše obiske državnikov kuhal na Brdu pri Kranju in na Brionih. V gostinskem šolskem centru v Ljubljani, kjer je poučeval strokovne predmete, je vzgojil vrsto dobrih kuharjev. Od leta 1960 so njegov šarm, iznajdljivost, smisel za humor in kuharsko znanje spoznavale tudi slovenske gospodinje in njihovi možje pred televizijskimi zasloni. Na RTV Ljubljana je do leta 1975 snemal tematske kuharske oddaje, kjer je kuhal v živo, brez treme, kot bi kuhal v svoji domači kuhinji.«

Leta 1965 je izdal svojo prvo kuharsko knjigo. Sodeloval je pri nastajanju jušne kocke Argo in majoneze Thomy in je tudi avtor zamisli o pleterski hruški viljamovki v steklenici. Za svoje delo na področju kulinarike je leta 1965 od predsednika Tita prejel odlikovanje s srebrnim vencem, še navaja Martinčičeva.

Hudomušen, spreten in iznajdljiv

»Ivan Ivačič je bil stalno nasmejan, izjemno spreten, iznajdljiv in hudomušen kuharski mojster, ki je z veseljem zavihtel kuhalnico tudi s posavskimi gospodinjami. Te še danes rade skuhajo Ivačičevo zdolsko gobovo juho, recepti iz njegovih knjig pa so še vedno zelo priljubljeni tako v Posavju kot po vsej Sloveniji,« še pove Maja Martinčič.

Kot del kulturnega abonmaja Združenja zgodovinskih mest Slovenije bo razstava gostovala tudi v Radovljici – Muzejih radovljiške občine, kjer jo bodo, tako načrtujejo, na ogled postavili 5. avgusta ob letošnjem občinskem prazniku.