Družina, ki nosi bogato kulturno izročilo

V okviru dogodka Zapečkanje, ki je minulo soboto potekal na Domačiji Pr' Lenart na Belem, se je predstavila šestčlanska družina Sušnik iz Goričan, ki s seboj nosi bogato kulturno izročilo, povezuje pa jih zlasti glasba.

Belo – Zapečkanje je del projekta V naročju kulturne in naravne dediščine, ki sta ga zasnovala Zvonka Simčič in Franc Cegnar iz Zavoda CCC. Njegov namen je povezovanje ljudskega izročila in kulturne dediščine s sodobnimi umetniškimi praksami. Na prvem Zapečkanju se je predstavila družina Sušnik, oče Marko, mama Gabrijela in hčerki Lidija ter Sabina, sinova Matej in Tilen sta bila odsotna. »Živel sem po svojem navdihu, bil sem človek trenutka. Na otroke sem izročilo prenašal predvsem z vzorom, nikoli z vsiljevanjem,« je poudaril Marko in dodal: »Vsak otrok danes po svoje opravlja poslanstvo, ki ga nosi v sebi. Z entuziazmom in prepričljivostjo nam bo izročilo uspelo prenesti tudi na naslednje rodove.«

Markov rod izhaja z Belega, zaselka v Polhograjskih dolomitih, natančneje s kmetije Tasrednovih. V svet glasbe ga je popeljala njegova mama Jelica. »Ko je mama hodila v šolo, starši otrok niso silili k učenju, pomembnejše je bilo delo in preživetje. Mogoče se je zato s takim veseljem učila in si zapomnila vsa besedila. Tudi po osemdesetih letih je še vedno znala vse pesmi na pamet in jih prenašala na svoje otroke in vnuke,« je pojasnil Marko Sušnik, ki je z mamo Jelico več let pel v pevskem zboru v Sori. Kot študent je bil član akademskega zbora Tone Tomšič, kasneje se je preusmeril v zabavno glasbo. Zdaj je aktiven v Lovskem pevskem zboru v Medvodah, bliža pa se mu petdesetletnica pevskih začetkov v Sori. Sodeloval je v Turističnem društvu Goričane - Vaše, kjer so ob 50-letnici aktivnega miklavževanja izdali knjigo Zlata tradicija miklavževanja v Goričanah. »V čast mi je, da sem bil Miklavž v prvi postavi pa tudi po petdesetih letih,« je dodal. Njegova žena Gabrijela, kličejo jo Jelka, je otroštvo in najstniška leta preživljala na Tehovcu. »Živela je v hiši s kmečko pečjo, pravzaprav tedaj ni bilo hiše na podeželju, ki kmečke peči ne bi imela,« je povedal Marko in dodal: »Zapečkanje me spominja na lepo otroštvo, ki sem ga preživljal v hiši s krušno pečjo. V zimskih dneh je bila peč pribežališče toplote, miru in kraj, kjer smo se ob večerih pogovarjali s starši. Ob peči so se rojevale tudi nove ideje.«

Hčeri Sabina in Lidija sta bili aktivni pri sorški folklori, peli sta pri Polončicah. Sabina je nato naredila grafično srednjo šolo, Lidija pa AGRFT. Sabina je imela veselje in smisel za fotografijo, oblikovanje, igrala je klavir. Sedaj snema kratke filmčke z različno vsebino. Lidija je igrala v gledaliških predstavah za otroke in odrasle, filmih in nadaljevanki. Nato je svoje poslanstvo preusmerila na Kurešček, kjer je še vedno aktivna na področju glasbe in uprizoritvenih umetnosti, s poudarkom na sakralnosti. Sina Mateja je pri 13 letih v svet glasbe popeljala bas kitara. Začel je igrati pri skupini Metalsteel, pred desetimi leti je soustanovil zasedbo King Foo. Tudi najmlajši Tilen je sodeloval pri sorški folklori. Kmalu je začel igrati bas kitaro, kot basist je med drugim sodeloval v medvoški skupini Classified, danes je član skupine Sam's fever. »Ob praznovanju raznih obletnic še vedno skupaj zapojemo predvsem zabavno glasbo, kdaj pa kdaj tudi narodno,« je še povedal Marko Sušnik.