Zanimivo postno branje

Izšla je šestnajsta številka zbornika Pasijonski doneski, ki jo v sodelovanju z Občino Škofja Loka izdajata Muzejsko društvo Škofja Loka in Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka.

Škofja Loka – Pred kratkim je izšla prva od dveh publikacij, povezanih s Škofjeloškim pasijonom, Pasijonski doneski. Druga, mednarodni Pasijonski almanah, bo izšel aprila. Ker letos ni bila mogoča javna predstavitev v živo, je občinstvo lahko urednici Heleni Janežič prisluhnilo na družbenih omrežjih.

Revija se posveča Škofjeloškemu in drugim pasijonom, osrednja pozornost pa je tokrat namenjena tristoti obletnici nastanka pasijonskega besedila. V prispevku Troje stoletij Škofjeloškega pasijona se dr. Matija Ogrin ozre v čas nastajanja škofjeloške spokorniške procesije in osvetli do sedaj znane točke v času, ki jih je v zgodovini loškega pasijona moč zanesljivo datirati. Lani je pasijonska knjiga, ki jo v izvirniku hrani Kapucinski samostan v Škofji Loki, doživela temeljite konservatorsko-restavratorske posege, ki jih v Doneskih natančno popiše njihova izvajalka Blanka Avguštin Florjanovič. O tem je nastal tudi film, ki ga je na spletu mogoče videti prav v teh dneh, ko v Škofji Loki potekajo Dnevi Škofjeloškega pasijona. Zanimivi so tudi listi, ki so bili dodani kodeksu Škofjeloškega pasijona, v reviji pa jih predstavi dr. Monika Deželak Trojar.

Doneski prinašajo zapis o pasijonski kulturi pri Slovencih skozi ljudske pesmi, beremo več prispevkov, povezanih s Kristusovim trpljenjem, med njimi tudi o filmu režiserja Mela Gibsona Kristusov pasijon, o katerem p. dr. Andraž Arko piše, da je kot umetniško delo zagotovo eden najbolj spornih, polemičnih, presojanih in analiziranih filmov, ki je bil kdajkoli posnet. Zanimivi sta razmišljanji o osebnih izkušnjah upodabljanja Jezusa v dosedanjih uprizoritvah Škofjeloškega pasijona, ki ju predstavita dva igralca, Alojz Bogataj iz Poljanske in Matej Šubic iz Selške doline. Poleg predstavitve dogodkov, ki jih je bilo zaradi epidemije precej manj kot običajno, nas vsebina seznani še z usodo pasijonske sobe v Škofji Loki in s posebnim zadostilnim romanjem iz leta 1979. Predstavljene so tudi postne ali pasijonske jaslice, ki so v Sloveniji slabo poznane, vendar Društvo ljubiteljev jaslic tradicijo njihovega postavljanja ponovno oživlja tudi v naših krajih. Te dni so pasijonske jaslice na ogled v dveh cerkvah, nunski in crngrobski. Likovno Pasijonske doneske bogatijo podobe akademskega slikarja Lucijana Bratuša, spremno besedo je dodal Gorazd Kocijančič.