Regijski park

Iz Kamnika te dni prihaja pobuda za oživitev postopkov za ustanovitev Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe. Ideja ni nova, saj so se prizadevanja za zaščito tega območja pojavila že v obdobju med obema svetovnima vojnama, najbolj intenzivno pa so o tem razmišljali in se tudi dogovarjali pred petnajstimi leti. Dogovori, ki so se vlekli kar sedem let, so takrat padli v vodo zaradi bojazni po prevelikih razvojnih omejitvah oz. prevelikem zavarovanju, ki bi imelo negativne posledice na življenje prebivalcev območja.

Pobudo so tokrat oživili predstavniki Civilne iniciative Kamniška Bistrica – okoljevarstveniki iz Kamnika in okolice, ki z ogorčenjem spremljajo poseke gozdov, onesnaženost vodnih virov, odpadke v naravi in podobno, na svoja prizadevanja pa jim je uspelo opozoriti tudi občinske svetnike, ki so pobudo obravnavali na seji občinskega sveta in se s sklepom zavezali, da se bodo stvari lotili resno. Regijski park bi poleg dela občine Kamnik zajel še dele občin Preddvor, Jezersko, Luče, Solčava in Cerklje na Gorenjskem, a ker je Kamnik med njimi največja občina, se tod čutijo dolžne voz povleči naprej in nato pritegniti še preostale.

A odzivi na pobudo še zdaleč niso enotni. Okoljevarstveniki v obliki regijskega parka vidijo zaščito za naravo, lastniki zemljišč oviro pri gospodarjenju s svojim premoženjem, občine skrbijo morebitne razvojne prepreke, prav malo pa jih dejansko ima zaupanje v državo. Vsi pomisleki so na mestu, saj kakršna koli pravno-formalna zaščita prinaša tako prednosti kot slabosti, kako pa bo predstavnikom lokalne skupnosti in tudi stroke vse to uspelo predstaviti prebivalcem in znova pridobiti njihovo zaupanje, bo znano v prihodnjih mesecih. Vsi so si enotni, da bo ustanovitev parka možna le, če bodo to idejo sprejeli domačini.

Priznati moramo, da območje že zdaj ni nezaščiteno. Ne sicer kot celota, ampak je tod šestnajst zavarovanih območij, od tega je eno območje naravni rezervat, dva krajinska parka, trinajst naravnih spomenikov, 110 naravnih vrednot državnega in 102 lokalnega pomena, pet posebnih varstvenih območij Natura 2000 in dve ekološko pomembni območji. Morda regijski park niti ne bi bil potreben, če bi se upoštevali že zgoraj našteti varstveni režimi in če bi kdo dejansko nadzoroval njihovo izvajanje. Še bolj pomembno kot nadzor in varstveni režimi pa je zavedanje slehernega od nas, da smo za zaščito narave s svojim ravnanjem odgovorni prav mi sami. In ker te odgovornosti glede na stanje v naravi očitno ne premoremo, bi za morebitni nov varstveni režim morali biti hvaležni.