Ris Tris se v obori na Pokljuki privaja na življenje v gorenjskih gozdovih. / Foto: Miha Krofel

Ris Tris je že na Pokljuki

V začetku meseca so v prilagoditveno oboro na Pokljuki pripeljali prvega od petih risov, ki bodo letos izpuščeni na Gorenjskem. Ime za risa, ki so ga pripeljali iz Romunije, so izbrali mladi, poimenovali pa so ga Tris – triglavski ris.

Risi so zelo plašni, zato je verjetnost, da bi jih v naravi zagledali, zelo majhna. Če pa risa srečamo, se ustavimo in ga opazujmo; običajno pobegne, sicer pa gremo mirno stran od njega.

Kranj – V začetku marca so v prilagoditveno oboro na Pokljuki pripeljali prvega risa, ki bo izpuščen na območju Triglavskega narodnega parka. Gre za prvega od vsaj petih risov, ki bodo, po načrtih še v tem letu, doseljeni na Gorenjsko. Pred izpustom v naravo bo ris v prilagoditveni obori nekaj tednov spoznaval svoje novo okolje. »V tem času je pomembno, da risa ne vznemirjamo, saj gre za divjo žival, ki je zelo plašna. Lokacija obore ni javno znana, ljudi pa prosimo, da se ji ne približujejo. Okolico obore nadzorujemo tudi s kamerami in s pomočjo nadzornikov parka ter inšpektorji,« so sporočili strokovnjaki Zavoda za gozdove in Biotehniške fakultete, ki sodelujejo v projektu ponovne naselitve Risa v Sloveniji. 

Avtohtona vrsta

Ris je v Sloveniji avtohtona živalska vrsta, ki je po naselitvi leta 1973 prišel tudi na območje Triglavskega narodnega parka, pojasnjujejo. »Prvič je bil na tem območju zasleden januarja 1986 v Trenti. Opažene so bile predvsem posamezne živali ali posredni znaki njihove prisotnosti, na primer sledi, v različnih predelih parka. Po podatkih Javnega zavoda Triglavski narodni park je bil ris največkrat opažen zlasti na širšem območju Trente, na Pokljuki in v Bohinju. Zadnji podatek o dejansko opaženi živali v Triglavskem narodnem parku pa je iz februarja 2018 iz doline Radovne.«

Rešiti pred izumrtjem

Namen izpustov risov na Gorenjskem je osnovanje povezovalne populacije med Alpami in Dinaridi, pojasnjuje Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije. »Tako bomo olajšali širjenje in povezovanje risov in izboljšali povezanost znotraj populacije in s tem omogočili dolgoročen obstoj risov v Sloveniji. Samo povezane populacije se bodo ohranile na dolgi rok.«

Namen doseljevanja pri nas je hkrati tudi glavni cilj projekta, torej rešiti dinarsko-JV alpsko populacijo risa pred izumrtjem. Trenutno populacijo pestijo genetske težave, kar je posledica parjenja v sorodstvu. Nastala je namreč iz vsega šestih osebkov, ki so bili v Slovenijo ponovno naseljeni v letu 1973.

Vsak ris dobi ime

Vsak od doseljenih risov dobi tudi ime, tokrat so ga izbrali učenci Skupnosti šol, ki povezuje več kot sedem tisoč učencev iz 39 osnovnih šol iz Gorenjske in severne Primorske. Predlaganih je bilo več kot 120 imen, izmed katerih je nato strokovna komisija, ki so jo sestavljali hokejist in ambasador projekta Life Lynx Anže Kopitar, igralec Nik Škrlec, koordinatorka projekta Life Naturaviva Maja Opalički Slabe, Miha Marolt iz Javnega zavoda Triglavski narodni park in ambasadorka Biosfernega območja Julijske Alpe Polona Kenda, izbrala deset imen, povezanih z gozdom, Alpami oziroma gorami in risi, imena, ki so lokalno specifična. V prvem tednu marca so učenci iz dvajsetih različnih šol ponovno glasovali in med imeni Trin, Julijan, Tris, Julij, Kugy, Alpi, Brin, Blisk, Anže in Rožle izbrali zmagovalca – Tris.