Iščejo ostanke stare cerkve

Na območju nekdanje cerkve v Žireh so minuli teden opravili neinvazivne arheološke raziskave z georadarskim pregledom, da bi izvedeli, ali se v tleh morebiti skrivajo arhitekturni ostanki cerkve.

Žiri – Do danes se je ohranil le manjši del nekdanje baročne cerkve, zato sta Občina Žiri in Muzejsko društvo Žiri naročila raziskave, s katerimi želijo preveriti, če so v tleh prisotni še kakšni arhitekturni ostanki. »Območje, kjer je stala cerkev, je bilo v preteklosti večkrat poplavljeno, zato so se novo cerkev kasneje odločili postaviti na drugi lokaciji. Zdaj želimo ugotoviti, ali so morebiti v zemlji ostanki temeljev še kakšnih starejših objektov, saj se je zemlja na tem delu močno pogrezala,« je razložil župan Janez Žakelj. Občina je za raziskave, ki bodo podlaga za nadaljnjo ureditev tega območja, namenila okrog tri tisoč evrov, rezultati pa naj bi bili znani v prihodnjem tednu.

Po besedah predsednika Muzejskega društva Žiri Alojza Demšarja so omenjeno cerkev v Žireh verjetno zgradili ob koncu 13. ali v začetku 14. stoletja, do konca 15. stoletja je postala župnijska cerkev. »Cerkev so stoletja prezidavali in dozidavali. Iz opisa umetnostnega zgodovinarja Franceta Steleta vemo, da je bil prezbiterij zgrajen v drugi polovici 16. ali v začetku 17. stoletja. Cerkvena ladja je bila mlajša od prezbiterija, zvonik pa starejši in je bil še gotski,« je razložil Demšar. Okrog cerkve je bilo do leta 1890 žirovsko pokopališče. Leta 1906 so začeli graditi sedanjo žirovsko cerkev, stara cerkev pa je med gradnjo nove hitro propadala. »Poleti 1908 so bile v cerkvi zadnje maše, nato so cerkev zaprli, saj je postala že nevarna, dve leti kasneje pa so začeli uporabljati novo osrednjo žirovsko cerkev.« Kot je še spomnil Demšar, se je leta 1913 za ohranitev stare cerkve pri dunajski državni Centralni komisiji za varstvo spomenikov zavzel arhitekt Jože Plečnik, a so jo kljub temu leta 1926 podrli, ohranil se je le prezbiterij. »V njem smo v minulih letih že pripravili nekaj dogodkov, saj ima prostor neki čar, čeprav je po tleh zemlja in so na oknih rešetke.« Prav v prezbiteriju se nadejajo, da bodo našli ostanke prejšnjega še starejšega objekta, ki jih bodo potem odkopali in uredili, da si jih bo mogoče ogledati. Domnevajo namreč, da so se temelji, ker gre za močvirnato območje, ugrezali, ko so zidali novo cerkev, pa so temelje kar pustili v zemlji.

Žalostna usoda cerkve in pokopališča po Demšarjevih besedah kliče k ureditvi tega prostora. »Prezbiterij bi s svojo poltisočletno duhovno vsebino lahko bil prireditveni prostor za posvetno in svetno rabo.« Prav od raziskav, ki so jih opravili minuli teden, bo odvisen nadaljnji načrt ureditve prezbiterija in okolice cerkve. Demšar upa, da jim bo to območje uspelo urediti do leta 2026, ko bo minilo natanko sto let, kar so podrli staro cerkev.