Z letošnjim prvim čarterskim letalom so potniki odšli na Tenerife. / Foto: Peter Košenina

Nova potovalna resničnost

V Turistični agenciji Palma so za STA zapisali, da so ljudje željni potovanj. Zato tiste, ki pri njih povprašujejo po turističnih paketih, omejitve zaradi epidemije ne odvračajo od potovanja in so pripravljeni sprejeti vse ukrepe, ki jih vstopna država zahteva. Podobno menijo v Kompasu, kjer dodajajo, da se bomo na nekatere zahteve, če bomo želeli potovati, morali navaditi.

Kranj – Na zunanjem ministrstvu oziroma v slovenskem konzularnem sektorju pa pozivajo k previdnosti in Slovencem priporočajo, da se potovanju v tujino, če je le mogoče, odpovejo ali ga preložijo na čas, ko bodo epidemiološke razmere ugodnejše. Vodja konzularnega sektorja na ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter je nedavno na eni od tiskovnih konferenc spregovoril tudi o specifikah, ki se kažejo pri potovanjih oziroma stikih s tujino. Omenil je še smrt slovenskega državljana na Zanzibarju, predvsem pa poziva k razumnim odločitvam, o čemer smo že pisali, tudi v spletni različici Gorenjskega glasa.

Konec tedna se je z otoka Tenerife vrnilo prvo čartersko letalo letos. Miha Širca iz Kompasa nam je pojasnil, da so bili s predstavnikom agencije na destinaciji v stikih dnevno in da je vse potekalo po predvidenem načrtu – seveda ob upoštevanju pravil in ukrepov, ki so tam trenutno v veljavi. Se pa tudi potniki sami zavedajo, kakšni časi so, in obnašanje v tujini prilagodijo aktualnim razmeram. »To je trenutno najvarnejše potovanje,« je poudaril Širca in pojasnil: »Letalo čaka na končni destinaciji, in če bi do česarkoli prišlo, lahko potnike takoj pripeljemo domov.«

V Kompasu v zadnjih mesecih beležijo večje povpraševanje po Maldivih, otoku Tenerife, Dominikanski republiki, Zanzibarju, tudi Dubaju. Za poletno sezono je največ povpraševanj za Grčijo in Hrvaško. Opažajo tudi, da ljudje več povprašujejo po počitniških destinacijah kot samih potovanjih, vendar so te številke seveda v primerjavi s časi pred koronasituacijo nižje. »Ljudi zanimajo tudi restrikcije na destinacijah. Razložimo jim trenutne, kaj bo, pa ne vemo,« pravi Širca. V nadaljevanju sicer pri Kompasu načrtujejo tako čarterske kot t. i. ad hoc čarterske polete. »Prilagajamo se epidemiološki sliki. Vse je odvisno od situacije pri nas in na sami destinaciji.« Doda še, da se je tudi delo agencije oziroma njih kot turističnih agentov zelo spremenilo. Več je prilagajanja že pri sami organizaciji in prodaji aranžmajev, absolutno je tudi več stika s strankami, komunikacija pa se je preselila na spletne platforme.

Tudi v Turistični agenciji Palma ugotavljajo, da so ljudje lačni potovanj, vendar so se po drugi strani pripravljeni prilagoditi. »Verjetno bo to nova potovalna realnost tega obdobja,« meni Nena Kraševec Mišič.

Poleg Tenerifa v marcu in aprilu ravno tako načrtujejo nekaj posebnih projektov. Kraševec Mišičeva omeni Madeiro, Dubaj, za čas majskih počitnic razmišljajo še o Rodosu in Kreti, če bo v nadaljevanju epidemiološka situacija dovolj varna na primer še o Turčiji in Egiptu, morda tudi Malagi in Faru. Upajo pa si trditi, da bo poletni hit ponovno Grčija.

Glede vrnitve turizma v stare tirnice meni, da se bo to zgodilo postopoma. Zato v Palmi najprej ponujajo in organizirajo potovanja na dovolj varne destinacije. »Trenutno so takšne že v našem naboru. Sproti bomo dodajali ponudbo, ki bo temeljila na našem novem sloganu Potujmo varno – potujmo z zaupanjem.« Vsak napredek pomeni novo potrditev, da gredo v pravo smer. »Ljudje imamo premikanje, odkrivanje, raziskovanje v genih; tega ne moremo kar ukiniti. Z zdravo mero previdnosti in ob upoštevanju trenutnih posebnosti pa bo seveda možno vse,« je optimistična.

Vodja konzularnega sektorja na ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter konkretno glede tega čarterskega poleta nima žal besede. Zelo so se pripravili, upoštevali vse možne previdnostne ukrepe, pravi. Je pa prepričan, da se bomo morali naučiti s temi ukrepi živeti daljši čas. In to, da nosimo maske, se mu sploh ne zdi velik problem, bolj ga skrbi, da med nami obstajajo takšni, ki imajo neko svojo logiko, ki razgrajuje vedenje o bolezni. »Kar naredi toliko škode, da si komaj lahko zamišljamo. In če je večje število tistih, ki rečejo, da jim nihče nič ne more, potem kolektivna imunost pravzaprav zataji in tudi s cepljenjem tega ne moremo nadoknaditi,« razmišlja.

Sklene, da se bomo morali spremeniti ali pa smo se že in se bomo morali na to navaditi.