Strokovnjake skrbi odvisnost od elektronskih naprav, potem ko so otroci med šolanjem na daljavo v roke dobili elektronske naprave. / Foto: Gorazd Kavčič

Otroci že izražajo stiske

O otroštvu v času covida-19, ki je močno zarezal v naša življenja, naše navade in doživljanje sveta, so spregovorili na okrogli mizi, ki sta jo na spletu pripravila Inštitut za kriminologijo in Osnovna šola Simona Jenka Kranj.

Covid-19 je vsem otrokom, še posebno pa tistim, za katere dom ni varno in spodbudno okolje, naložil veliko breme, so opozorili na okrogli mizi. »Na eni strani se krepijo dejavniki, ki povečujejo možnost za nasilje v družini in za nastanek številnih stisk, po drugi strani varovalni dejavniki izgubljajo moč – upadel je občutek pripadnosti vrstniški skupini in vloga medvrstniške podpore, zaprte šole ne predstavljajo več umika v varen prostor.« Breme občutijo tudi strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih. »Pa ne le zaradi poučevanja na daljavo, ampak tudi zato, ker po videokonferencah vstopajo v družine otrok, ker vidijo razmere in včasih tudi dinamiko življenja v družini, opažajo spremembe v vedenju učencev, slutijo stiske otrok ali jih prepoznajo, pa vedno ne najdejo načina, kako jim pomagati.«

Kot je v uvodu opozorila Katja Filipčič iz Inštituta za kriminologijo, je v času pandemije in socialne izolacije glede na številne raziskave prišlo do porasta nasilja v družini. »Kljub temu pa grobi podatki iz uradne policijske statistike za čas epidemije kažejo upad števila prijavljenih primerov kaznivih dejanj nasilja nad otroki, kar je skrb vzbujajoče.« Zato je pozvala k opolnomočenju otrok v šolah, da bodo spregovorili in prosili za pomoč ter jo tudi sprejeli. Ob vrnitvi otrok v šolo najprej na zahodnem delu Slovenije so se po besedah Mirana Babiča iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor že začele izkazovati stiske, s katerimi se bodo po zimskih počitnicah zdaj soočili še na vzhodnem delu. Ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa so posegli v vse pore našega funkcioniranja, zato je bilo pomembno, kako je urejena družina; najslabše so jo odnesli otroci, ki so imeli manj spodbudno okolje za soočanje z izzivi, ki jih je prinesla epidemija, je opozoril. »Povečale so se razlike ne le v znanju, ampak tudi fizičnem in duševnem zdravju otrok. Čaka nas zahtevno obdobje, pojavilo se bo tudi odklanjanje šole, zato je treba biti zelo pozoren pri prepoznavanju teh težav.« Odklanjanje šole so že v jesenskem času opazili tudi pri mladih iz Vzgojnega zavoda Kranj. »Dogajanje v naši hiši je dober kazalnik, kaj se ta čas dogaja z otroki. Zato bomo morali biti res pozorni, kako bomo pristopili h generacijam otrok, ki so doživele ta kaotičen čas, in k posledicam tega v prihodnje,« je opozorila Staša Sitar iz Vzgojnega zavoda Kranj, ki jo še zlasti skrbi odvisnost od elektronskih naprav in umikanje v virtualni svet. »Otroci in mladostniki, ki so v roke dobili telefone in računalnike, nimajo več potrebe, da bi se povezovali z vrstniki.«

Posledica tega je bilo tudi, da so se v šolah veliko srečevali z medvrstniškim nasiljem, ki se je preselilo na splet, je razložila Ingrid Klemenčič iz Osnovne šole Simona Jenka Kranj. »Zato smo se tej problematiki veliko posvečali že v okviru razrednih ur, na to temo smo pripravili tudi dva projektna dneva.« Med šolanjem na daljavo so po njenih besedah po računalniških ekranih tudi intenzivno vstopali v družine in njihova življenja, pri čemer so zaznali precej situacij, »ki niso bile dobre«, tudi nasilje v družini in opuščanje skrbi za otroka. »Zdaj, ko se otroci vračajo v šolo, ugotavljamo, da se pojavljata dva pola: otroci, ki so bili že prej uspešni, so ostali uspešni, pri učencih, ki so imeli težave že prej, pa so se te še poglobile. Gaussove krivulje ni več.« Zato meni, da jih v prihodnje čaka veliko dela. »Prav bi bilo, da na začetku posvetimo pozornost temu, kako se otroci počutijo v šoli in kako se odzivajo, šele nato pa se posvetimo učni snovi,« predlaga Ingrid Klemenčič. Njena sodelavka Tina Kaltenekar pa je poudarila, da so po novem letu motivacijo za šolanje na daljavo izgubili celo odličnjaki. Šola namreč za mnoge predstavlja varovalni faktor. Ob tem se zaveda, da otroci radi hodijo v šolo predvsem zaradi druženja. »To pa je tudi učenje za življenje,« je sklenila.