Župan bolan, seja prihodnji četrtek

Pričakovane izredne seje komendskega občinskega sveta včeraj ni bilo, saj je župan na bolniškem dopustu. Svetniki se bodo tako z odstopom Stanislava Poglajna predvidoma seznanili prihodnji četrtek.

Komenda – Komendski župan Stanislav Poglajen je zaradi izgubljene tožbe v zadevi Palmarium po pritisku svetnikov prejšnji teden napovedal svoj odstop, nato pa je v torek v izjavi za javnost nekaj prahu dvignil z zapisom, da bo svojo namero ponovno proučil in se nato dokončno odločil.

Sklic izredne seje je župan sicer napovedoval že za ta četrtek, a kot nam je pojasnila direktorica občinske uprave Majda Ravnikar, je župan zaradi bolezni ta teden na bolniškem dopustu, zato je sejo sklical za prihodnji četrtek, 4. marca, na dnevni red pa je umeščena tudi točka o odstopu župana.

Na seji bodo svetniki razpravljali tudi o predvideni spremembi statuta, s katero bodo omogočili imenovanje dveh podžupanov, s čimer naj bi zagotovili večjo transparentnost pri vodenju občine do nadomestnih županskih volitev, ki bodo predvidoma potekale spomladi. Kdo naj bi bila nova podžupana, sicer še vedno ni znano. Kandidaturo za župana pa je že najavil samostojni svetnik Roman Dobnikar, ki poziva k transparentnosti in poštenemu delu ter komunikaciji tako z občani in mediji kot tudi z vsemi ostalimi deležniki.

Na torkovi seji statutarnopravne komisije so člani razpravljali tudi o spremembi 26. člena poslovnika, ki se nanaša na izključitev javnosti iz sej občinskega sveta. Po zdaj veljavnem poslovniku je namreč zagotovljena možnost zaprtja seje le, »če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja«. Predlagana sprememba pa predvideva črtanje tega dela, s čimer bi omogočili bistveno lažjo izključitev javnosti, kot je to veljalo doslej. Kot nam je v sredo pojasnila predsednica statutarno pravne komisije Martina Prezelj, pa so se po opravljeni razpravi odločili, da obravnave sprememb poslovnika ne bo na dnevnem redu četrtkove seje.

Poglajen podal svoj pogled na dogodke

Stanislav Poglajen, ki sicer v zadnjih dneh za pojasnila ni bil dostopen, pa je v že omenjeni pisni izjavi za javnost pojasnil svoje videnje dogodkov v zvezi z zadnjo sodbo zaradi nezakonite razlastitve zemljišča družbe Palmarium na območju Sončne aleje na Gmajnici. Zadeva izvira iz leta 2006, ko je bil takratni investitor izgradnje stanovanj na Sončni aleji podjetje GPC Gradis, po njegovem propadu, pa je delno zgrajeno naselje iz stečajne mase kupila družba Palmarium.

Kot je med drugim pojasnil Poglajen, je do razlastitve prišlo v delu, po katerem potekajo ceste in pločniki z vgrajeno komunalno infrastrukturo ter zemljišče vodotoka Govinek. Kot je zapisal, so se za postopek razlastitve odločili po posvetu z odvetniško pisarno in po tem, ko prejšnji pogovori niso bili uspešni. Glavni razlog za odločitev je bilo dejstvo, da so leta 2015 pričeli z gradnjo kanalizacijskega omrežja, ki so ga sofinancirali tudi z nepovratnimi kohezijskimi sredstvi. V delu Sončne aleje namreč niso imeli v lasti komunalne infrastrukture, zato je obstajala velika bojazen, da bi bil kohezijski projekt, ki je vključeval tudi sosednje občine, neizvedljiv.

Upravna enota Kamnik je marca 2016 izdala odločbo o razlastitvi, ki je postala pravnomočna 6. aprila, ter nato obe strani pozvala k sklenitvi sporazuma o odškodnini, v nasprotnem primeru pa lahko razlaščenka vloži predlog za odmero odškodnine oziroma določitev nadomestila v nepravdnem postopku na sodišču. Vsa ta zemljišča so po pravnomočnosti odločbe tudi prešla v last občine, ki je družbi Palmarium posredovala ponudbo za odkup zemljišč po katerih poteka cesta z infrastrukturo po ceni 25 evrov na kvadratni meter, za ostala zemljišča pa za ceno en evro na kvadratni meter. Ker nasprotna stran tega ni sprejela, do sporazuma ni prišlo, navaja Poglajen. Sledilo je pravdanje, ki je pripeljalo do že znane odškodninske sodbe.

Ravnal je odgovorno

Občina je nato z družbo Palmarium še pred sklepom sodišča, ki je bil izvršljiv v začetku leta, sklenila dogovor o ureditvi vseh medsebojnih razmerij. Odškodnina za razlaščena zemljišča je tako znašala dobrih 762 tisoč evrov skupaj z vsemi obrestmi, dogovorili pa so se tudi za Palmarium zaradi celovite ureditve občini za slabih 23 tisoč evrov proda zemljišča v skupni velikosti 646 kvadratnih metrov. Gre za zemljišča, kjer je po lokacijskem načrtu predvidena gradnja dostopne ceste s celotno komunalno infrastrukturo za gradbena zemljišča izven območja, ki so bila pred gradnjo v lasti Gradisa in nato Palmariuma.

Kot je še zapisal Poglajen, meni, da je ravnal odgovorno, v smeri, da bi zagotovil čimprejšnjo varno oskrbo občanov v tem naselju in nemoteno nadaljevanje izvajanja kohezijskega projekta.