Občani ponekod že lahko soodločajo o proračunu

Priložnost, da občanke in občani s predlogi in glasovanjem soodločajo o odstotku občinskega proračuna, ki zadeva življenje v njihovi ožji skupnosti, so izkoristile tudi občine na Gorenjskem. Svoje izkušnje delili iz občin Bohinj, Radovljica in Škofja Loka.

Kranj – Grozd nevladnih organizacij (NVO) Gorenjske je pripravil spletni posvet o izvajanju participativnega proračuna v gorenjskih občinah. Župani občin Radovljica, Bohinj in Škofja Loka Ciril Globočnik, Jože Sodja in Tine Radinja ter vodja javnih financ v Občini Bohinj Silvo Režek so z občinstvom delili izkušnje v zvezi s participativnim proračunom, na nekatere dileme v zvezi z njim pa sta odgovarjala tudi Maja Cimerman iz organizacije Danes je nov dan in Matic Primc, predsednik Organizacije za participatorno družbo. Dogodek je povezovala Nina Arnuš, vodja stičišča Grozd NVO Gorenjske.

Odločajo neizvoljeni predstavniki

Participativni proračun je mehanizem, ki občanom omogoča soodločanje o delu občinskega proračuna. Trenutne izkušnje kažejo, da gre za okoli odstotek občinskih proračunov. Občani projekte predlagajo sami, o njih tudi glasujejo in izbrane občina uvrsti v proračun. Gre pretežno za manjše projekte, ki so izvedljivi v razmeroma kratkem času. Razlika med odločanjem v okviru krajevnih in vaških skupnosti je ta, da gre tudi za neposreden vpliv občanov, in ne njihovih voljenih predstavnikov. Organizacija Danes je nov dan je ob lokalnih volitvah leta 2018 pozvala kandidate za župane k izvajanju participativnega proračuna: od 58 izvoljenih danes v 23 občinah že izvajajo participativni proračun, poleg njih pa še nekateri drugi, ki se niso zavezali k temu cilju. V treh gorenjskih občinah, ki jih je Grozd NVO Gorenjske povabil k razpravi, imajo s participativnim proračunom različne izkušnje. Dobre, zatrjujeta župana Bohinja in Radovljice Jože Sodja in Ciril Globočnik, medtem ko v Škofji Loki izvajanje začenjajo letos, ker jim je že lani načrtovane delavnice prekrižala koronakriza.

Že prvo leto velik uspeh

V Bohinju ga izvajajo že drugo leto. Območja izvajanja so razdelili na štiri krajevne skupnosti in za vsako od njih določili vsoto, namenjeno projektom, o katerih odločajo občani. Kot navaja Sodja, je bilo pri ljudeh to dobro sprejeto, ponudili so veliko predlogov, pravzaprav pri tem tako rekoč tekmujejo in jim je velika spodbuda. Pomembno je, da izglasovane projekte občina tudi uresniči, še prej pa, da komisija, ki izbira med njimi, izbere izvedljive. Kako v praksi poteka ta proces, je pojasnil Silvo Režek iz finančne službe na bohinjski občini. Gre za skupaj 65 tisoč evrov, ki jih po 15 tisočakov razdelijo med tri krajevne skupnosti, četrti, največji, prisodijo 20 tisočakov. Opozoril je tudi na nekatere pasti: od tega, da občani težko ocenijo vrednost projekta, do načina glasovanja, da ne bi prihajalo do morebitnih zlorab. V občini Radovljica, kjer je sicer dvanajst krajevnih skupnosti, so območje razdelili na štiri dele, prvič pa participativni proračun izvedli za leti 2021 in 2022, za kar so se temeljito pripravili že lani. Tu je število sodelujočih in projektov res izjemno, zlasti ker gre šele za prvi cikel. Predlaganih projektov je bilo sedemdeset, izglasovanih 25, glasovala je kar tretjina občanov. Glasovanje je bilo elektronsko, vsak upravičenec je dobil svojo kodo. Zahvaljujoč dobri pripravi in komuniciranju je stvar uspešna in dobro prakso bodo nadaljevali, je dejal župan Globočnik. V Škofji Loki pa so projekt participativnega proračuna lansko pomlad zamrznili in ga nadaljujejo letos, prav v teh dneh se bodo začele delavnice o tej temi. Županu Tinetu Radinji se poleg ciljev, ki sta jih omenila že župana Bohinja in Radovljice, zdi pomembna tudi aktivacija občank in občanov, da sodelujejo pri skupnostnem projektu. Zanimanje za ta proces soodločanja občanov obstaja tudi v drugih občinah, na posvetu se je posebno živo zanj zanimal Robert Nograšek, podžupan Mestne občine Kranj.