Hišna imena
V Gorenjskem glasu je bil 15. januarja 2021 objavljen članek z naslovom »Po vaseh se bolj poznamo po hišnih imenih kot priimkih«, dodajam nekaj kritičnih pripomb. Ideja je sicer pohvale vredna, izvedba bi terjala strokovnejšo obdelavo, še posebej brez pravopisnih napak, bolj sistemsko urejena.
Elipsaste glinene ploščice za naš okoliš niso najbolj primerne, ne po obliki, ne po barvi, ne po lesketajoči površini in privite s svetlimi, pocinkanimi vijaki. To je odvrnilo marsikaterega gospodarja, da bi to imel na svoji hiši. V takih primerih bi morali biti napisi brez pravopisnih napak oziroma sistemsko urejeni; kaj se piše z veliko začetnico. Če se je pri hiši priimek spremenil, npr. Janez Kozjek – kovač – obrtnik, h. i. »pr' Kovač« pišemo z veliko začetnico, ker je kovač tudi pogost priimek. Ne zdi se mi primerno, da bi pisali h. i. »pr' kovač«, še manj 'Pr' kovač', če je zdaj pri hiši priimek Rozman, h. i. pa je ostalo staro. Ne zdi se mi primerno, da se piše »pri« z veliko začetnico, kar je slovnično pravilno – »Pri kovaču«, ker je Kovač pogost priimek. Primerno bi bilo, da se piše narečno »pr' Kovač«, »pr' Hribarjo«, »pr' Španc«, »pr Foj« … Nikakor pa ne »PR KOVAČ, »PR FOJ«, »PR JOHANC« …, kakor je to po občini Žirovnica. Zmotna je trditev Škofičeve, če se h. i. navezuje na žensko, da je morala ta biti zelo pomembna za skupnost. Primeri: »pr' Skut'nkov'h babah«, »pr' Kvamfarc«, »pr' Petrovčov Mick«, »pr' Johanc« … Kadar se h. i. navezuje na naravne okoliščine (»Pri hribarju«) – Podlogar, Podgošar, Podgradovc, se narečno pravilno uporablja »pr' Podlogarjo«, »pr' Podgradovc« … Poseben primer je v Mostah. Označeno h. i. je zdaj »Podstovam«, staro h. i. za gostilno je »Podstov« (Kam greš? Podstov! Kje si bil? Podstovam!). Pravilno ugotavlja g. Klinar, da je hišno ime v ponos gospodarjem; Foj, Dovar, Mazovc, Kodras, Petrovc …; in to je treba ohranjati, pravilno zapisano in lično prikazano.
Ker je peraški tuf značilna okrasna kamenina v naši okoliščini že stoletja, bi bilo primerno podlago za tablice po hišah izdelati v obliki odlomka te kamenine, v nepravilni naravni obliki in barvi, s temno zelenimi napisi, v različnih velikostih, tri centimetre debele, da bi bila na hrbtni strani lahko vdelana zanka za obešanje. Moteči svetli vijaki niso primerni; bolj to kaže na kič. Tudi svetlikava površina ni primerna za starinski videz. Vse navedeno krepko negira upravičenost izbora med primere dobrih praks ohranjanja kulturne dediščine v EU. Bog ne daj, da tako 'skrpucalarijo' namestite na rojstno hišo dr. Franceta Prešerna v Vrbi.
Prav gotovo moja kritika ne bi bila potrebna, če bi voditelja tega načrta sprejela mojo ponudbo za pomoč, ko sta v dvorani na Breznici predstavila to idejo javnosti. Žalostno, da so to sprejeli župani in plačali, skrb vzbujajoče, da tega ni zaznala šolska inteligenca. S tem je onečaščeno kulturno polje naše lepe okolice.
Pavel Bešter, predsednik D'PR'