Tudi pretekli konec tedna so bile tekaške proge dobro obiskane, še posebej v že sicer bolj obljudenih turističnih destinacijah. Tekači na Jelovici (na sliki) pa smo uživali v miru in lepotah jelovških gozdov. Proge so speljane severno od Dražgoš in so razgibane, ravnih odsekov skorajda ni. Urejene so za obe tehniki teka. / Foto: Maja Bertoncelj

Gorenjska raj za smučarski tek

Tek na smučeh je zelo priljubljena oblika rekreacije – letošnjo zimo, ki je radodarna s snegom, še posebno. Na Gorenjskem so proge urejene na številnih lokacijah, tekačev ne manjka, tako izkušenih kot začetnikov.

Kranj – O priljubljenosti teka na smučeh v Sloveniji nasploh, ne le na Gorenjskem, priča tudi izdani bilten z naslovom Smučarsko tekaška Slovenija, v katerem so predstavljene destinacije v Sloveniji, pokal SLOvenSKI maraton, podanih pa je tudi nekaj nasvetov za pomoč pri izbiri ustrezne opreme.

Rekreacija za oba spola in za vse generacije

Tek na smučeh ima v Sloveniji dolgo tradicijo, na rekreativni ravni pa je največji razmah doživel v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. »Rekordno število smučarjev tekačev se je 8. februarja 1980 udeležilo Trnovskega maratona na Črnem vrhu nad Idrijo. Na startu se je zbralo več kot 3500 tekmovalcev. Po zatišju v devetdesetih je popularnost smučarskega teka pri nas v začetku dvajsetega stoletja spet začela naraščati. Odlični rezultati smučarske tekačice Petre Majdič in njenih reprezentančnih kolegic, vedno več skrbno urejenih tekaških prog, organizacija rekreativnih tekov v okviru pokala SLOvenSKI maraton ter kakovostno delo v klubih iz leta v leto dvigujejo popularnost teka,« opisujeta Jernej Rebolj in Špela Strasser Pistor, avtorja in urednika biltena, ki je izšel pri Smučarski zvezi Slovenije. Kot poudarjata, je smučarski tek vedno bolj priljubljen tudi zaradi zavedanja, koliko dobrega in koristnega lahko človeku da drsenje po snegu s tekaškimi smučmi na nogah. »Smučarski tek je šport, ki je primeren za oba spola in za vse generacije. Na tekaških smučeh je v gibanje aktivno vključenih več kot devetdeset odstotkov mišic telesa. Pri nizki intenzivnosti smučarski tek vpliva na hitrejšo presnovo maščob in velja za šport, pri katerem je energijska poraba največja. Z drsenjem po smučeh obremenimo srce in zgornji del telesa ter hkrati učinkovito razbremenimo sklepe spodnjih okončin,« pravita.

Kot ugotavljata, je Slovenija raj za smučarski tek. Številne destinacije ob ugodnih snežnih razmerah vabijo na urejene tekaške proge za klasično in drsalno tehniko. Na Gorenjskem imamo srečo. Trenutno je možnosti za tek na smučeh res veliko, tako v nižjih predelih kot tudi v višje ležečih krajih. Tudi minuli konec tedna je bilo na tekaških smučeh veliko ljudi. Jernej Rebolj in Špela Strasser Pistor sta v biltenu zbrala 24 destinacij za tek na smučeh po vsej Sloveniji. Kar nekaj jih je na Gorenjskem: Bohinj, Jelovica, Jezersko, Kranjska Gora, Medvode, Pokljuka, Rudno (Železniki), Soriška planina, Velika planina in Žiri. Rekreativni tekači se lahko pomerijo tudi na tekmovanjih za pokal SLOvenSKI maraton, ki ga letošnjo zimo zaradi pandemije covida-19 očitno ne bo moč izpeljati.

Izbira opreme

Za smučarski tek potrebujemo smuči, palice, čevlje in vezi ter ustrezna oblačila. »Dolžino smuči lahko izberemo glede na svojo telesno višino. Za sprehajanje in klasično tehniko teka uporabljamo smuči, ki so od 15 do 20 centimetrov daljše od naše telesne višine. Za drsalno tehniko teka pa uporabljamo smuči, ki so od telesne višine daljše 5 do 10 centimetrov. Nekoliko bolj zanesljiv način, predvsem za zahtevnejše tekače, je izbor glede na telesno težo, ki nam hkrati pomaga izbrati tudi primerno togost ploskovnega loka,« avtorja glede dolžine smuči pojasnjujeta v biltenu, glede dolžine palic pa dodajata: »Za tek v klasični tehniki primerno dolžino izberemo tako, da palice prislonimo vzporedno k vzravnanemu delu telesa (smo obuti). Palice naj bi segale nekje pet centimetrov pod višino naših ramen. Palice za drsalno tehniko pa naj bi segale do višine brade. Proizvajalci svetujejo tudi teoretično izbiro palic s formulo. Za klasično tehniko telesno višino pomnožimo z 0,85, za drsalno tehniko pa z 0,90,« pojasnjujeta. Pri nakupu je treba biti pozoren tudi na čevlje in vezi. Tekaška obutev namreč nima standardiziranih vezi, zato moramo za izbranega proizvajalca čevljev poiskati ustrezno vez. Povpraševanje po tekaški opremi je letošnjo zimo veliko in marsikje se je ne da več dobiti.

Če se v tem športu še niste preizkusili, imate še dovolj možnosti. Snega vsaj v višje ležečih predelih očitno še ne bo kmalu zmanjkalo. Večino tekaških destinacij aktualne podatke o urejenosti prog objavlja tudi na spletnih straneh in družbenih omrežjih. Zbrano so tudi na spletnih straneh www.slovenskimaraton.com in facebook.com/slo.ski.teki.