Priprave na nov rejski program
Pomembna letošnja naloga Društva rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji je priprava novega rejskega programa za obdobje 2021–2027.
V društvu so lani načrtovali tudi državno razstavo goved črno-bele pasme ter dve strokovni ekskurziji, vendar jih zaradi epidemije covida-19 niso mogli izvesti.
Groblje – Člani Društva rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji so na nedavnem občnem zboru, ki je prvič potekal v virtualni obliki, pregledali delo v lanskem letu in sprejeli program dela društva za letos.
Kot sta povedala predsednik društva Gašper Napotnik in strokovna vodja društva dr. Marija Klopčič, je društvo lani dalo velik poudarek izobraževanju rejcev. Pripravilo je predavanje o izzivih za slovenske kmetije po letu 2020 ter osnovni in obnovitveni tečaj osemenjevanja v lastni čredi. Rejcem in veterinarjem je predstavilo bike črno-bele pasme, sodelovalo pa je tudi pri odbiri bikov na Testni postaji Nova Gorica in pri licenciranju bikov v Osemenjevalnem centru Preska, pri izvajanju projekta Možnosti obvladovanja paratuberkuloze v rejah krav molznic in dvigu konkurenčnosti slovenske govedoreje ter pri rutinskem ocenjevanju genomske plemenske vrednosti goveda črno-bele pasme.
Letos v društvu načrtujejo organiziranje osnovnega in obnovitvenega tečaja osemenjevanja v lastni čredi, pogovor o tem, kaj bo govedorejcem prinesla nova finančna perspektiva, dvodnevni tečaj o korekciji parkljev, mednarodno šolo mladih rejcev, udeležbo na mednarodnem tekmovanju mladih rejcev v Cremoni, sodelovanje na sejmu Agra v Gornji Radgoni, ekskurzijo v Španijo in v Avstrijo ter izdajo strokovnih publikacij o gibanju in šepavosti živali ter o pripravi in vodenju živali na razstavah. Pomembna letošnja naloga bo tudi priprava novega rejskega programa za obdobje 2021–2027, v okviru katerega bodo analizirali genetski napredek v zadnjih petih oziroma desetih letih, določili nove rejske cilje ter se aktivno vključevali v novi konzorcij za genomsko selekcijo InterGenomics - Holstein.
Po sklepu občnega zbora bo tudi letos članarina dvajset evrov – v najboljših letih jo je plačalo okrog petsto kmetij, lani pa le še približno polovica. Na zboru je bilo slišati tudi predlog, da bi članarino razdelili na dva dela – na pavšalni znesek in na del, ki bi bil odvisen od velikosti črede.