Virus Tadeja Goloba

»Lepota biokemije – razmnožujmo se. Čeprav, a si se kdaj vprašal, koliko svobodne volje je soudeležene pri naših dejanjih? Ali nismo v tem, kar delamo in zakaj to počnemo, nekoliko podobni tem malim pošastim, zaradi katerih se zdaj pogovarjava skozi maski? Ali nima vsak vzorec ravnanja katerega koli živega organizma v sebi nekakšnega virusnega pranačrta? Ali ni navsezadnje vsako kriminalno dejanje samo sledenje osnovni, virusni matrici? Vsako zlo posledica nekega prejšnjega zla, okužbe z njim?« (str. 223) / »Moški, ki je ležal na tleh odročeno, z rokami, dvignjenimi pod pravim kotom od telesa, da je oblikoval nekakšen križ, je moral biti star kakšnih sedemdeset, mogoče celo več let. Težko je ocenila, ker se je pri tem lahko še najbolj zanesla na srebrne lase, ki so mestoma zlepljeni v temnejše šope zaradi krvi, ki je stekla čeznje, prekrivali lobanjo. Luknje v glavi sprva sploh ni opazila, to pa zato, ker se je zlila z odtisom križa, vžganega čez obraz. Čez čelo in nos. Njegov vrh se je končal sredi čela, točno tam, kjer je krogla prebila glavo. Železni križ je ležal ob truplu, pred njegovimi nogami, ob njem, v ravni vrsti, so stale štiri dogorele sveče. Nad glavo je mrtvecu nekdo postavil medeninast kelih z rdečkasto tekočino. Taras je nekajkrat premeri to žalostno instalacijo, potem pa pomignil Golobu …« (str. 289)

Navedene besede o razmerju virusa in kriminala izreče forenzik, ki se piše Golob, tako kot avtor tega romana. No, saj je romanopisec tudi svojevrsten forenzik. Najdba župnikovega trupla, opisana v drugem od gornjih odlomkov, povzroči pomenljivo različne družbene reakcije. V državi je na oblasti desna vlada (podobnost z aktualno ni naključna) in policijski minister v večerni oddaji na državni televiziji brž oznani, da je to zagotovo delo levičarskih skrajnežev oziroma napad na Cerkev. Inšpektor Taras Birsa pa s svojo ekipo razkrije, da imajo vsa tri trupla, najdena na treh različnih koncih države in skrbno »instalirana«, čisto drugačen skupni imenovalec. Vsi trije umorjeni so bili pedofili, posiljevalci otrok. Mladoletnik, ki jih je ubil, pa je ena od njihovih žrtev. Ideološka in kriminalistična forenzika prideta torej do povsem drugačnih razkritij … Dobili smo že četrto knjigo v Golobovi in Gogini seriji kriminalnih romanov: Jezero, Leninov park, Dolina rož, Virus. V formalnem oziru ni novosti, v vsebinskem pač. Pa mojstrsko napisano, prava kriminalka, ki te že po prvih straneh zagrabi in te ne spusti do konca. Avtorju in založbi hvala in čestitke.