Za solidarnost ni meja

Deset dni je, kar je osrednjo Hrvaško stresel rušilni potres, ki smo ga dobro čutili tudi številni Slovenci. Za domačine na prizadetih območjih se je začel pekel: nastala je ogromna materialna škoda, mnogi so v mrzlih zimskih dneh ostali brez vsega, tudi brez strehe nad glavo, nekateri so celo izgubili bližnje. Na nesrečo domačine opominjajo tudi popotresni sunki, ki jim vsakič znova naženejo strah v kosti ...

Začelo se je odpravljanje posledic potresa, na Hrvaško prihaja humanitarna pomoč iz tujine in med prvimi se je izkazala tudi naša država pa tudi številni Slovenci, ki so prispevali tako materialne dobrine kot tudi finančne prispevke. Humanitarne organizacije so tako že kmalu po katastrofi lahko nakazale prvo prepotrebno denarno pomoč, poleg tega so številna društva in posamezniki organizirali zbiranje materialne pomoči. Na neverjeten odziv je naletela akcija podjetnika iz Vrbe, ki je v sodelovanju z gasilci in prevozniki v prvem tednu po potresu na Hrvaško poslal 35 kombijev in osem tovornjakov darovane materialne pomoči. »Srce se ti trga, ko gledaš uboge ljudi,« je po predaji pomoči zapisal na Facebook in dodal, da pogled na hvaležne obraze odtehta ves trud in neprespane noči. Pa tudi, da se v takih trenutkih zaveš, da si srečen, če imaš topel dom in zdravje ...

Med tistimi, ki so domačinom vlivali upanje na boljši jutri, je tudi 28-letnik iz Železnikov, ki je na zadnji dan lanskega leta v Petrinjo, kjer je pri sorodnikih kot otrok preživel veliko časa, odpeljal poln kombi pomoči, ki so jo v nekaj urah zbrali na Selškem. Ko te človek gleda objokan in se ti zahvaljuje, te resnično stisne, nam je zaupal. Tudi 36-letni Škofjeločan, ki je na Hrvaško odpeljal dva kombija pomoči, je bil nad odzivom darovalcev zelo presenečen – naknadno je prejel še več sto klicev tistih, ki bi želeli pomagati. Odmevala je tudi zgodba 25-letne Blejke, močno prizadete ob fotografiji gospoda, ki je iz ruševin rešil svojega konja, kar jo je spodbudilo k zbiranju krme za živali. Sedem ton sta jo s fantom odpeljala na Hrvaško, o čemer so pisali tudi tam.

To je le peščica od številnih humanitarnih akcij, ki so in še potekajo za pomoč Hrvaški. Tako kot že mnogokrat smo Slovenci tudi tokrat pokazali, da znamo biti solidarni in (vsaj za nekaj časa) pozabiti na spore in odprta vprašanja med našima državama. Bi se kar strinjala z besedami prej omenjenega podjetnika iz Vrbe, ki vsem polaga na srce, da si moramo vedno pomagati med seboj – ne glede na spol in ne glede na narodnost. In da se imejmo radi, saj le tako lahko dosežemo nemogoče.