Velika planina ima največji potencial pri tujcih

Družba Velika planina ima od konca septembra novo vodstvo; za vršilca dolžnosti direktorja je bil za leto dni imenovan Mark Anžur, izkušeni poslovnež, katerega glavna naloga je pripraviti strategijo razvoja družbe.

Kamniška Bistrica – Družbo Velika planina, ki je v stoodstotni lasti Občine Kamnik, je zadnjih pet let vodil Leon Keder, ki mu je družbo sicer uspelo popeljati iz rdečih številk, a nadzorni svet družbe je septembra sporočil, da je Keder njihovo zaupanje izgubil, zato so ga razrešili, na njegovo mesto pa kot vršilca dolžnosti za leto dni postavili Marka Anžurja, Domžalčana, ki je širši javnosti znan tudi kot nekdanji direktor Adrie Airways in lastnik domžalskega hotela Ambient. Z vodenjem podjetij ima veliko izkušenj, prav tako s turizmom, v prvih mesecih od imenovanja pa se je poglobil v izdelavo strategije družbe, ki je finančno sicer v solidnem stanju, mnogo manj pa v koriščenju vseh potencialov.

»Največja vrednost planine v turističnem smislu je prav blagovna znamka Velika planina, ki je celo močnejša kot sam Kamnik, in prav pri promoviranju te blagovne znamke imamo še veliko rezerv. Potrebujemo zgodbo, preko katere bomo blagovno znamko najlažje promovirali, urejeno infrastrukturo, dodatne aktivnosti na sami planini in predvsem razširitev sezone z julija in avgusta, ko je obiska največ, tudi na preostale mesece. Največ rezerve imamo predvsem pri tujih gostih, ki so bili že pred koronakrizo v manjšini. V letošnjem letu je bilo slovenskih gostov kar 85 odstotkov,« nam predstavi nekaj poudarkov iz strategije, ki jo bodo po uskladitvi z nadzornim svetom in skupščino predvidoma obravnavali tudi občinski svetniki.

Anžur se zaveda, da zaradi vseh naravnih danosti in tudi kulturne dediščine Velika planina ne more biti klasična gospodarska družba, ampak morajo nujno gledati širše, zato v strategiji poudarek namenja tudi vzdržni rasti prihodkov. Prepričan je, da se z razširitvijo sezone pritisk obiskovalcev na planino ne bo povečal, ampak se bo enakomerneje razporedil, zaveda pa se nujnosti bolj koordiniranega vodenja aktivnosti vseh deležnikov na planini – od celostne podobe do reda in čistoče, odpadnih voda, videza objektov … »Vse preveč teh stvari je danes namreč žal prepuščenih stihiji in dejstvo je, da je infrastruktura na planini, tu mislim na vodo in kanalizacijo, slaba. Odplake se žal stekajo v dolino in to bo nujno treba urediti,« je prepričan.

Večji poudarek bodo v prihodnje namenili tudi razširitvi zunanjih površin gostišča Zeleni rob in izkoriščenju vseh potencialov okrepčevalnice Skodla, načrtovana novogradnja gostilne in upravnih prostorov pri spodnji postaji nihalke pa za zdaj ni prioriteta.