Epidemija ni vplivala na cene
Kljub občutno manjšemu številu nepremičninskih transakcij v času epidemije so se cene nepremičnin v prvi polovici leta večinoma nekoliko zvišale. V Sloveniji je bila najvišja rast cen stanovanj v Kranju, kjer je bil tudi upad opravljenih transakcij najmanjši.
Kranj – Zaradi dvomesečne zaustavitve normalnega trgovanja z nepremičninami v času spomladanske epidemije se je število opravljenih transakcij v letošnjem prvem polletju občutno zmanjšalo. Kot je razvidno iz poročila Geodetske uprave RS (Gurs), je bilo sklenjenih 13300 nepremičninskih kupoprodajnih pogodb v skupni vrednosti okoli 900 milijonov evrov. V primerjavi z lanskim drugim polletjem se je število kupoprodajnih poslov zmanjšalo za več kot četrtino, njihova skupna vrednost pa za tretjino, a je bil glede na epidemijo in rekordno vrednost evidentiranih poslov v lanskem letu upad manjši od pričakovanega.
Največji upad transakcij je bil aprila, ko je bilo gospodarstvo vključno z nepremičninsko dejavnostjo oz. ogledi nepremičnin ves mesec ustavljeno. V primerjavi s »predkoronskim« februarjem je bilo število sklenjenih kupoprodaj manjše kar za 57 odstotkov in za skoraj toliko tudi njihova skupna vrednost, v primerjavi z lanskim aprilom lani pa je bilo število poslov manjše za skoraj 65 odstotkov, njihova vrednost pa za skoraj 60. A že junija je število sklenjenih pogodb znova doseglo februarsko raven oz. je bilo povsem primerljivo z junijem 2019. »Še nepopolni podatki za letošnje tretje četrtletje kažejo, da se je rast števila nepremičninskih poslov nadaljevala, tako da je bil nepremičninski trg razmeroma dejaven oz. je bilo trgovanje vsaj na podobni ravni kot v lanskem tretjem četrtletju,« je navedeno v poročilu.
Po ugotovitvah Gursa zaustavitev trgovanja tudi ni vplivala na cene nepremičnin oz. na trend njihove rasti. »Po majskem preklicu ukrepov je namreč stanovanjski nepremičninski trg hitro ponovno oživel, tako da je obseg trgovanja kmalu dosegel raven pred razglasitvijo epidemije. V Sloveniji so se tako cene stanovanjskih nepremičnin in zazidljivih zemljišč v prvi polovici letošnjega leta, kljub precej manjšemu številu realiziranih kupoprodaj, večinoma nekoliko zvišale.«
Na področju stanovanjskih nepremičnin so evidentirali približno 6300 kupoprodaj oz. 28 odstotkov manj kot v lanskem v drugem polletju. Na ravni države je v prvi polovici letošnjega leta povprečna cena rabljenega stanovanja v večstanovanjski stavbi dosegla rekordno vrednost in prvič presegla mejo 1900 evrov na kvadratni meter. »Najvišja je bila rast cen v Kranju, kjer najvišjo rast cen stanovanj beležimo od leta 2018 in je bil tudi upad števila transakcij v prvi polovici letošnjega leta najmanjši. V primerjavi z drugim polletjem 2019 je bila povprečna cena stanovanja višja za sedem odstotkov, v primerjavi s prvim polletjem pa za šest,« so izračunali na Gursu. Kvadratni meter stanovanja v Kranju je v povprečju stal 2180 evrov oz. 150 evrov več kot v drugi polovici lanskega leta. Na Gursu tudi ocenjujejo, da je bil trend gibanja cen hiš na ravni države v zadnjih treh letih zelo podoben kot pri stanovanjih, le da je bila rast cen nekoliko šibkejša in da še vedno niso dosegle rekordnih iz leta 2008.
Zaustavitev gospodarstva v času epidemije je sicer še posebej vplivala na dejavnost trga poslovnih nepremičnin. Za letošnje prvo polletje so namreč evidentirali le nekaj več kot 700 kupoprodaj pisarn in lokalov, kar je 42 odstotkov manj kot v drugi polovici lanskega leta.
Ta čas smo v drugem valu epidemije, zato se poraja vprašanje, kako bo na nepremičninski trg vplival ta. Tudi v primeru njegove globlje krize hitrega padca cen stanovanj ni pričakovati, menijo na Gursu. Praviloma namreč traja nekaj let, da se ponudba prilagodi in se začnejo cene spuščati, ter še nekaj let, da dosežejo dno.