Predlagani zakon bo med drugim omogočil razdružitev solastnine kmetijskih zemljišč, ki je nastala v denacionalizacijskih postopkih. / Foto: Gorazd Kavčič

Kdo bo imel prednost pri nakupu kmetijskih zemljišč

Predlagane spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bodo do 23. decembra v javni razpravi, pri prometu s kmetijskimi zemljišči spreminjajo vrstni red predkupnih upravičencev, zvišujejo pa tudi odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna.

Po predlaganem zakonu naj bi si upravičenci do nakupa kmetijskih zemljišč sledili po naslednjem vrstnem redu: solastnik, lokalni kmet mejaš, lokalni kmet s sklenjeno zakupno pogodbo, lokalni mladi kmet, lokalni kmet, ki je zavarovan kot kmet, lokalni kmet z razvojno sposobno kmetijo, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter preostali kmetje.

Kranj – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo osnutek sprememb in dopolnitev zakona o kmetijskih zemljiščih. Osnutek bo do vključno 23. decembra v javni razpravi, v tem času bodo kmetijske organizacije in vsi drugi zainteresirani lahko dali nanj pripombe. Po načrtu ministrstva naj bi spremembe po obravnavi na vladi in v državnem zboru uveljavili do sredine prihodnjega leta.

Spreminjajo vrstni red predkupnih upravičencev

Predlagani zakon pri prodaji kmetijskih zemljišč preko oglasne deske spreminja vrstni red predkupnih upravičencev. Po novem naj bi si upravičenci sledili po naslednjem vrstnem redu: solastnik, lokalni kmet mejaš, lokalni kmet s sklenjeno zakupno pogodbo, lokalni mladi kmet, lokalni kmet, ki je zavarovan kot kmet, lokalni kmet z razvojno sposobno kmetijo, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter preostali kmetje. Kot lokalni kmet se šteje kmet, ki ima stalno prebivališče v isti ali v sosednji občini, v kateri je zemljišče.

Zakon ureja tudi prodajo zemljišč z mešano, to je kmetijsko in gozdno rabo. Če je na zemljišču več kmetijske kot gozdne rabe, bo prodaja potekala po kmetijskem zakonu, sicer pa po zakonu o gozdovih. V primeru, ko se kot celota prodaja več kmetijskih in gozdnih zemljišč skupaj, bo prodaja potekala po kmetijskem zakonu, če je v tej celoti vsaj petina kmetijskih zemljišč.

Po novem odobritev pravnega posla ne bo potrebna tudi v primeru prodaje manj kot 200 kvadratnih metrov velikega kmetijskega zemljišča ali gozda. Pri prometu z zaščitenimi kmetijami (med živimi) ne bo več omejitev, sodišče bo preverjalo status zaščitene kmetije le še v postopku dedovanja. Ker naj bi v zakonu črtali določbo o statusu kmeta, bodo za dajanje kmetijskih zemljišč v zakup kmetom uporabljali definicijo kmeta, ki določa, da je kmet tisti, ki ima v upravljanju najmanj pet in največ sto hektarjev primerljivih kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišča bo možno dati v upravljanje skladu kmetijskih zemljišč in gozdov tudi v primerih, če lastnik z neznanim prebivališčem ali brez zakonitega zastopnika ne obdeluje zemljišč kot dober gospodar.

Nadomeščanje pozidanih zemljišč z novimi

Predlagani zakon širi nabor objektov in posegov v prostor, ki so dopustni na kmetijskih zemljiščih. Po zakonskem predlogu bo tako možno na kmetijskem zemljišču postaviti tudi rastlinjak prefabrikat, objekte za izvajanje zimskih športnih aktivnosti (objekte za obratovanje smučišč), spominska obeležja, verske objekte, označevalne table ter največ 120 kvadratnih metrov velike prostore za skladiščenje kmetijskih pridelkov in rastlinskih odpadkov iz rastlinske pridelave. Pogoje za gradnjo nezahtevnih kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih po sedanji zakonodaji določa država, po novem naj bi jih določale občine v svojih prostorskih aktih.

Zakon uvaja tudi nadomeščanje pozidanih kmetijskih zemljišč. Če občina načrtuje spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna, mora za enako površino vrniti nepozidana stavbna zemljišča v kmetijska ali vzpostaviti nova nadomestna kmetijska zemljišča. Enako velja za državo, pri posegih na kmetijska zemljišča mora zagotoviti po površini in kvaliteti enakovredna nadomestna zemljišča.

Še enkrat višja odškodnina

Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč se v primerjavi s sedanjo ureditvijo zvišuje za sto odstotkov, obveznost plačila odškodnine pa se razširja tudi na zemljišča z boniteto od 35 do 50 točk. Po sedanji ureditvi je treba plačati odškodnino le za zemljišča z boniteto, višjo od 50.

Na kmetijskih zemljiščih bo po novem prepovedano postavljanje reklamnih panojev in izvajanje drugih oblik oglaševalske dejavnosti. Na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska, bo dovoljeno sajenje sadik sadnega drevja, oljk in gozdnih dreves.

Možnost razdružitve solastnine

Spremembe bodo tudi pri agrarnih operacijah. Tako naj bi poenostavili vročanje upravnih pisanj, promet z zemljišči, ki je potreben zaradi izvedbe agrarnih operacij, naj bi oprostili plačila davka na promet z nepremičninami, bolj jasno naj bi opredelili medsebojno menjavo kmetijskih in gozdnih zemljišč, uredili pa naj bi tudi delitev solastnine v komasacijskih postopkih in uvedli možnost ustavitve komasacijskih postopkov. Z zakonom naj bi jasno določili, da izkoriščanje mineralnih surovin ni agromelioracija. Pri namakanju in osuševanju naj bi uvedli nekatere poenostavitve glede območja osuševalnega sistema in oboda namakalnega sistema. Možna bo tudi izgradnja državnih namakalnih sistemov, v tem primeru bi bil investitor sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki pa bi po petih letih lastninsko pravico, upravljanje in vzdrževanje lahko prenesel na lokalno skupnost. Zakon uvaja tudi možnost razdružitve solastnine, ki je nastala v denacionalizacijskih postopkih in pri kateri je solastnica država, pri tem pa bo dosedanji solastnik na podlagi izkazane volje lahko pridobil zemljišče v izključno last.

Do pol hektarja veliko gozdno zemljišče, za katero je bilo izdano dovoljenje za krčitev gozda v kmetijske namene, bodo po krčitvi uvrstili med »ostala kmetijska zemljišča«, o tem bo zavod za gozdove izdal ugotovitveno odločbo.