Umetna inteligenca
Ste že slišali za svetovni dan filozofije? Ja, Unesco je za tak dan razglasil tretji četrtek v novembru, letos je bil to tisti 19. novembra. Tema letošnjega dneva pa je bila »Umetna inteligenca: življenje v času robotov in transhumanizma« …
Naša ali umetna?
Na slovenski spletni strani Svetovni dan filozofije so letošnjo temo napovedali, kakor sledi. »V informacijski dobi si ne znamo več predstavljati življenja brez elektronske pošte, satelitske navigacije in brskanja po spletu. Čeprav se po eni strani zavedamo vseprisotnosti računalnikov in algoritmov, pa nas po drugi strani nenehno preseneča globina njihovih posegov v naša življenja. Iskanje po medmrežju nam denimo ponudi tiste podatke in rezultate, za katere brskalniki na podlagi naše spletne zgodovine preračunajo, da nas bodo bolj zanimali, s čimer vplivajo na naše oblikovanje prepričanj in preferenc. Z vznikom brezpilotnih letalnikov in pametnih avtomobilov, ki se lahko sami 'odločajo', se začne zastavljati vprašanje moralne odgovornosti za dejanja, ki jih izvršijo ti avtonomni sistemi. Tudi trg dela se zaradi čedalje zmogljivejših strojev spreminja, zato se nekateri analitiki upravičeno bojijo velikih valov brezposelnosti. Srečujemo se tudi z dilemami ustreznosti nadomestitve domačih živali in celo človeške družbe z roboti. Zdi se celo, da se moramo potem, ko smo končno izumili 'igračo, ki se je nikoli ne naveličamo', soočati s problemom učinkovite omejitve njene uporabe: dejstvo je, da se je tako med mlado kot tudi med starejšo populacijo začela javljati odvisnost od pametnih telefonov. Tako nam že kratek premislek pokaže, da razvoj informacijske tehnologije ne prinaša zgolj rešitev in novih priložnosti, ampak tudi težke izzive oziroma celo neposredne nevarnosti. Filozofija kot tista disciplina, ki ima za svojo nalogo refleksije sodobnih pojavov v njihovih spoznavnih, moralnih in bivanjskih razsežnostih, tako ne more mimo razmisleka o umetni inteligenci in njenem vplivu na naša življenja. Unescov dan filozofije 2020 v Sloveniji zato posvečamo temam, povezanim z umetno inteligenco v širšem pomenu te besedne zveze, ki med drugim zajemajo: 1. razlike in podobnosti med človeškim mišljenjem in umetno inteligenco; 2. spremenjen status človeka v dobi umetne inteligence; 3. robotsko etiko; 4. politične ureditve v digitaliziranih družbah; 5. rudarjenje podatkov in vprašanje zasebnosti; 6. prihodnost poklicev ob avtomatizaciji dela; 7. pedagogiko v informacijski dobi; 8. odvisnost od pametnih telefonov; ter ostale izzive, na katere naletimo, kadar začnemo razmišljati o posledicah strojnega mišljenja za sodobno omreženo družbo.« (Vir: danfilozofije.net)
Likovni »top ten«
Kdo je najboljši likovni umetnik na svetu! Nemški »Kunstkompass«, ki ga objavlja časopis Capital in je morda najbolj znani barometer v umetnosti, že od 1970 vsako leto objavi svoj seznam. Ta zajema 30.000 umetnikov, temelji pa na predpostavki, da kakovost ni merljiva, merljiva pa je odmevnost v svetu umetnosti. Umetnike ocenjujejo s točkami na podlagi razstav v skoraj 300 muzejih, recenzij v specializiranih revijah, nakupov vodilnih muzejev in nagrad. Cene in prihodki od dražb se pri tem ne upoštevajo. Kateri likovni umetniki so torej najbolj odmevni? Na prvem mestu je že 17 let nemški slikar Gerhard Richter. Na drugem je ameriški umetnik Bruce Nauman, na tretjem in četrtem mestu sta nemška umetnika Georg Baselitz in Rosemarie Trockel. Peta je ameriška Cindy Sherman, šesti danski Olafur Eliasson, sedmi britanski Tony Cragg, osmi nemški Anselm Kiefer, deveti južnoafriški William Kentridge in deseta švicarska Pipilotti Rist. Likovni »top ten« najbolj odmevnih dopolnjuje lestvica »umetnikov prihodnosti«. Prva na njej je letos v Nigeriji rojena umetnica Otobong Nkanga, ki živi in ustvarja v Antwerpnu. Ena od osrednjih tem, ki se jim posveča leta 1974 rojena umetnica, je izraba naravnih virov. Sledijo argentinski umetnik Tomas Saraceno, ki se posveča instalacijam in performansu, četrti je v Londonu živeči kolumbijski slikar Oscar Murillo in peta 94-letna Američanka Betye Saar …
Virus in vera
»Ne bojim se virusa, vera je močnejša od vsega!« To je pred kamero izjavil mlajši moški, pri tem pa je imel zaščitno masko pod brado. Bil je le eden iz množice vernikov, ki se je prišla poslovit od Irineja (1930–2020), patriarha srbske pravoslavne cerkve. V poslovilnih ritualih so bili pogosti prizori, ko so številni poljubljali pleksi steklo, s katerim je bilo prekrito patriarhovo truplo, obhajilo pa so prejemali z isto žlico naravnost v nezaščitena usta … Komentar najbrž ni potreben. Tudi patriarh sam je umrl zaradi covida-19, zbolel pa je po udeležbi na pogrebu svojega črnogorskega kolega, metropolita Amfilohija.