Upokojenci se počutijo prikrajšane
Kako začasna ustavitev javnega potniškega prometa vpliva na življenje upokojencev?
Kranj – Marjan Mihelčič iz Kranja pravi, da se upokojenci počutijo precej prikrajšane, saj jih je nemalo vezanih na javni prevoz. »Nekateri so za nujne opravke po mestu in okolici uporabljali Kranvaj ali lokalni avtobus. Zdaj so predvsem tisti, ki nimajo bližnjih sorodnikov, popolnoma omejeni. V trgovino, lekarno, na banko ali k zdravniku so primorani oditi peš, kar za nekatere ni ugodno, saj so lahko gibalno ovirani. Taksi le redki uporabijo, ker je predrag. Žal kranjska občina trenutno še ne nudi prevozov v okviru projekta Prostofer, ki je razširjen po številnih občinah. Glede javnega prevoza smo bili sicer prikrajšani že prej, saj so nam avtobus, s katerim smo hodili na izlete in pohode, ukinili že pred mesecem dni,« je dejal Mihelčič in dodal: »Tudi prepoved druženja negativno vpliva na starejšo generacijo. Pred sprejemom zadnjih ukrepov smo se lahko vsaj v skupinah po šest oseb sestali na varni razdalji in šli na sprehod v naravo. Za upokojence je namreč kljub dejstvu, da smo ranljiva skupina, zelo pomembno, da se gibamo in ohranimo kanček družabnega življenja.«
Marija Berlec iz Kamnika poudarja, da ni prav, da so ukinili avtobusni in železniški promet. »Smiselno bi bilo, da bi ukrepe prilagodili na način, da bi bila vožnja z avtobusom ali vlakom varna, recimo da bi še bolj omejili število potnikov. Sama nisem uporabljala javnega prometa, a vem, da ga je veliko upokojencev, tudi zato, ker smo prejeli brezplačne vozovnice. Najbolj so oškodovane osebe, ki nimajo vozniškega dovoljenja, lastnega avtomobila ali nekoga, ki bi jim ponudil prevoz – ne le upokojenci, tudi drugi. V Kamniku imamo sicer na srečo prostovoljce društva upokojencev in Civilno zaščito, ki pomagajo starejšim z oskrbo z osnovnimi živili,« je povedala Berlečeva.
»Uporaba javnega prevoza za vasi ni tako značilna kot za mestna okolja,« je poudarila Milka Grašič iz Spodnjih Dupelj in nadaljevala: »Lažje je trenutno živeti na vasi kot v mestu, predvsem za tiste, ki nimajo lastnega prevoza. Trgovina in lekarna sta bolj na dosegu roke, ostale dejavnosti so pa zaprte. Starejše osebe se za nujne vožnje, kot je obisk zdravnika, lahko obrnejo na prostovoljce projekta Prostofer. Tudi svojci in prijatelji so trenutno zelo dobrodošli, medčloveška pomoč je v teh časih ključna. Sicer se mi pa zdi, da je ustavitev javnega prometa še dodatno okrepila občutek omejenosti in nemoči. Vožnja z avtobusom je namreč zdaj, ko smo podvrženi vsem ukrepom in ko se iz hiše odpravimo le po najnujnejših opravkih, za upokojenca lahko pomenila tudi doživetje, saj je bil na ta način deležen socialnega življenja.«