Teorije zarot

»Res je, drvimo proti prepadu, a tega voza ne vozi nihče. Sam drvi proti prepadu.« S to mislijo slovenski filozof Tomaž Grušovnik zavrne zelo razširjeno domnevo, da smo žrtve zarote, ki svet peha proti prepadu …

Voz brez šoferja

Zadnjič smo v spodnji rubriki (Nove knjige) predstavili knjižico našega filozofa Tomaža Grušovnika s pomenljivim naslovom Karantenozofija. Njena dragocenost je v tem, da nam pomaga razumeti aktualno dogajanje. V nadaljevanju pa navajam še nekaj misli istega filozofa. Kako, denimo, razloži teorije zarot. »Z vznikom spleta in družbenih omrežij so se začele širiti tudi dezinformacije. Ene od najbolj zanimivih dezinformacij so različne teorije zarote. Od Google Chemtrailsov do – konec koncev – ideje ravne Zemlje in različnih idej o nastanku koronavirusa, ki se požvižgajo na znanost. Pri teorijah zarote pa obstaja še ena močna motivacija, da jim posamezniki verjamejo. Vsaka teorija zarote predpostavlja, da obstaja gotova resnica, da nekdo s to resnico razpolaga in da pravzaprav vodi svet. Domneva, da svet ni naključen in je pod nadzorom. Res je, da je v tem trenutku po njihovem mnenju pod nadzorom nekega zlikovca, ruske vlade ali pa kitajske farmacevtske družbe, pa vendar predpostavlja nadzor nad situacijo. Vsaj do neke mere lahko sklepamo, da ljudje radi verjamejo tem teorijam zato, ker jim svet predstavijo kot razumljiv, obvladljiv in nadzorljiv, kar pa zmeraj ni. Še ena lastnost človekovega mišljenja je, da zelo radi verjamemo v urejen svet. Predpostavljamo, da obstajajo odgovori na vprašanja, da je možno stvari lepo speljati in da je takrat, ko nekaj ne deluje, nekdo v ozadju skoval načrt. To vse se nato izrazi v teorijah zarote. Težko se soočimo z dejstvom, da prihaja v svetu mikroorganizmov in virusov do naključnih mutacij in da se te stvari pač zgodijo. Res je, da lahko preventivno proti spremembam marsikaj ukrenemo, a se kljub vsemu ne moremo popolnoma zavarovati. Medicina in sodobna znanost se z novim virusom ukvarjata že skoraj leto, pa še vedno nismo prišli daleč. To ne pomeni, da je znanost slaba, pomeni samo, da traja kar nekaj časa, preden se do ugotovitev dokopljemo. Stvari niso tako preproste, da bi samo tlesknili s prstom in že imeli informacije. V človekovem bivanju vlada negotovost. Njegova naključnost je ena izmed temeljnih potez človeške eksistence, s katero se v intimi svojega bivanja težko soočimo, saj ta pomeni, da je lastno preživetje in preživetje tvojih bližnjih včasih popolnoma naključno. Ne glede na vse, kar narediš, te lahko še vedno doleti kaj slabega. To idejo želimo nevtralizirati z različnimi teorijami zarote, ki predpostavljajo, da je svet obvladljiv. Moj odgovor teoretikom zarote je tak: 'Dragi moji, ne ne, svet je še hujši, kot mislite. Res je, drvimo proti prepadu, a tega voza ne vozi nihče. Sam drvi proti prepadu.'« Grušovnik poudarja tudi misel, da koronakriza ni glavna kriza tega sveta. Vsaj ena je še hujša. »Koronakriza je v resnici samo ena kriza, s katero se soočamo. Druga kriza, za katero trdim, da je dosti večja in globlja od te krize in bo imela večje posledice, je okoljska kriza, s katero živimo že kar nekaj desetletij, pa nič ne kaže na to, da bi bili bližje resnim podnebnim sporazumom. Celo nasprotno, zdi se, da glavni vladarji sveta zelo naivno zanikajo, da kriza sploh obstaja ali pa da je mogoče samo malo topleje. Dvomim, da je ta kriza priložnost za refleksijo ali katalizator, ki bo vse spremenil. Tudi v preteklosti smo že imeli podobne krize. Konec koncev imamo tudi druge velike krize, kot je izjemna humanitarna kriza z migranti, ki je kriza ključnih civilizacijskih vrednot. Pa se zaradi tega kaj bistvenega spreminja med ljudmi? Mislim, da ne. Še naprej stvari pometamo pod preprogo in živimo v zanikanju, kar je tudi ena izmed glavnih tez, ki jih zagovarjam ne samo v tej zadnji, ampak tudi v drugih knjižicah.« (Vir: MMC RTV SLO)

Biden pozdravlja Ameriko

»Prišel je čas, da opustimo osorno retoriko, razelektrimo ozračje. Da znova vidimo drug drugega. Da znova poslušamo drug drugega. Da bi napredovali, moramo nehati svoje nasprotnike dojemati kot sovražnike. Nismo sovražniki. Američani smo. Biblija nas uči, da za vse pride svoj čas – je čas za pripravo, čas za žetev. In čas, da se vse pozdravi. Zdaj je prišel čas za to, da se Amerika pozdravi.« To je izjavil neuradni zmagovalec volitev novega predsednika ZDA.

Še ena kitajska zmaga

V Hanoju, glavnem mestu Vietnama, je petnajst držav azijsko-pacifiške regije podpisalo največji prostotrgovinski sporazum (RCEP), ki obsega trideset odstotkov BDP-ja na svetu. ZDA so od sporazuma odstopile, analitiki pa menijo, da je dogovor velik uspeh za Kitajsko, ki bo še okrepila svoj vpliv v tej regiji in nasploh.