Ivan Olip, predsednik Mohorjeve
Slovenska gospodarska zveza iz Celovca v izjavi poudarja, da so sedanje zaostrene razmere velik izziv za mikro, mala in srednje velika podjetja ter za njihov obstoj. Zveza se zavzema za ohranitev odprtih meja in pretoka blaga, ljudi in storitev. Na njeni spletni strani so na voljo vse aktualne informacije in nasveti, kako ravnati v posameznih primerih. Mogoč je kontakt po spletu in telefonu.
Sosednja Avstrija se je ta teden pridružila državam, ki so zaostrile ukrepe za zajezitev širjenja epidemije koronavirusa. Zaprla je šole in uvedla učenje na daljavo, čeprav je bil to za večino mogoče najslabši ukrep. Med 17. novembrom in 6. decembrom velja strožji režim tudi v cerkvah, ki so odprte le za osebno molitev, na pogrebe pa lahko pride še vedno do petdeset ljudi. Dogovor o ravnanju cerkva v teh razmerah je po razgovoru z zvezno ministrico za verske zadeve Susanne Raab sprejelo vseh šestnajst zakonsko priznanih cerkva in verskih skupnosti v Avstriji.
Mohorjeva založba iz Celovca, ki je bila ustanovljena leta 1851 in je ena najstarejših založb na območju Avstrije, je skladno s predpisi izvedla občni zbor. Po poročilih direktorjev dr. Karla Hrena in Franca Keliha so za novega predsednika družbe soglasno izvolili pliberškega župnika in dekana Ivana Olipa, doma iz Sel. Zanimivo je, da sta tudi dva njegova brata duhovnika. Za predsednika nadzornega odbora je bil izbran Marjan Wakounig. Mohorjeva je največja družba v slovenskih rokah, saj z založbo, tiskarno, knjigarno, ljudsko šolo, dvojezičnim vrtcem in po novem tudi z jaslimi zagotavlja delo nad sto ljudem.
Mohorjeva založba je v stotem letu po plebiscitu v sodelovanju z deželo Koroško in Inštitutom za večjezičnost in transkulturno izobraževanje Pedagoške visoke šole na Koroškem izdala nad dvesto strani obsegajočo dvojezično knjigo Spominska kultura na obmejnem območju. V njej so dr. Danijel Wutti, Nadja Danglmaier in Eva Hartman strnili rezultate dvoletnega raziskovalnega dela na tem področju. S to problematiko se je znanstveno prvi začel ukvarjati dr. Danijel Wutti, raziskovalec in profesor na celovški Univerzi Alpe Jadran. Spominjanje je boleče področje tega območja, saj so, kot pravi dr. Wutti, v šolah in v javnosti predstavljali predvsem nemški pogled na to področje, Slovenci pa so o svojem govorili predvsem na svojih prireditvah. Pogosto pa o spominjanju sploh ni bilo govora. Dr. Danijel Wutti poudarja, naj bo »preteklost v prihodnosti drugačna«.