V Domu starejših občanov Preddvor pri oskrbi pomaga večje število prostovoljcev. / Foto: Gorazd Kavčič

Prostovoljci poprijeli za delo

Že dan zatem, ko so se zbrali na poziv Doma starejših občanov Preddvor, so prvi prostovoljci začeli pomagati pri oskrbi starejših.

Preddvor – Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Aleš Drekonja je bil z odzivom prostovoljcev zadovoljen: »Dom starejših občanov Preddvor se je na nas obrnil z željo po pomoči prostovoljcev, mi pa smo aktivirali vsa društva v občini. Odzvali so se tako rekoč iz vseh društev in zdaj imamo med evidentiranimi prostovoljci skavte, planince, gasilce, športnike, člane turističnega društva, Rdečega križa ...« Na občini so sestavili spisek 18 prostovoljcev z njihovimi podatki, kjer je zapisano tudi, kaj so pripravljeni delati in kdaj.

Prvi so začeli takoj naslednji dan, in sicer v novem, neokuženem delu doma, je povedala vodja tamkajšnjega zdravstvenega tima, diplomirana medicinska sestra Nina Kocjančič in dodala: »Z njimi delamo vodeno, tako da jih k delu vabimo manj naenkrat. Odzvali pa so se predstavniki vseh generacij, ženske in moški, vsi so pripravljeni pomagati. Ocenili smo, da jih bomo potrebovali od šest do deset. Potrebujemo jih zlasti za nego, ko je denimo treba starostnike obračati v posteljah, jih hraniti, jim postiljati ... Moški nam pridejo prav pri dostavljanju hrane z vozički ali denimo pri razkuževanju ograj, kljuk in drugih predmetov v domu.«

Radi pomagajo

Kakšni motivi pa so vodili prostovoljce različnih statusov in poklicev, da pomagajo pri oskrbi v domu? »Že v prvem valu sem se odzvala kot prostovoljka Civilne zaščite, kjer je bil največji problem oskrba celotne občine z zaščitnimi maskami, vendar nam je s skupnimi močmi uspelo,« je povedala tudi zdajšnja prostovoljka Jana Smolej. »Za dom starejših sem se javila, ker sem zdaj zaradi korone brez zaposlitve, imam čas in rada pomagam. Veliko poslušam, da so se brezposelni, ki prejemajo socialno pomoč, odzvali v zelo majhnem številu, kar ni prav, vendar če bi vsi tako razmišljali, prostovoljcev ne bi bilo. Dodelili so me kot frizerko, da jih malo uredim, obrijem, vendar mi kakršno koli drugo delo ne bo odveč in bom delala, kar mi bodo dodelili. Hvala vsem prostovoljcem širom po Sloveniji, ki delajo dobra dela, in izražam iskreno in globoko spoštovanje do vseh.«

Kot prostovoljec se je javil tudi nekdanji župan Miran Zadnikar. Včeraj smo ga po telefonu ujeli ravno v vmesnem času med razvozom zajtrka in razkuževanjem v domu. »Z Janezom Velikanjo iz kuhinje voziva zajtrk in kosilo v stari del doma. Nato se preoblečeva in odideva v novi del doma razkuževat občutljive dele pohištva,« opiše svoje delovne zadolžitve, ki trajajo od jutra do približno dveh popoldne. Na vprašanje, kaj ga je pritegnilo k tovrstnemu prostovoljstvu, pa odgovori: »Že od mladosti sem prostovoljec, denimo v turističnem, gasilskem in planinskem društvu, kar sem vedno počel z veseljem. Tudi v domu sem prostovoljec z veseljem, čeprav me je na začetku kar malo stiskalo, vendar je za našo varnost dobro poskrbljeno, virus pa lahko stakneš kjerkoli. V dom sem vrsto let prihajal kot župan, pred leti sem tu obiskoval zdaj že pokojno mamo, lani pa sva z vnukinjo obiskala stanovalce za praznike, tako da se me je marsikdo v domu spomnil in verjamem, da tudi razveselil.«

Prostovoljci prinašajo dobro vzdušje

Nad izjemnim odzivom prostovoljcev je navdušen tudi župan Rok Roblek: »Na povabilo na prvo srečanje v kulturnem domu jih je prišlo okoli dvajset, pozneje se nismo več srečevali, temveč navzoče zaprosili, naj še drugim posredujejo povabilo na pomoč. Nabralo se je za kar obsežen seznam prostovoljcev, ki jih zdaj v domu razporejajo za pomoč pri gospodinjskih delih, oskrbi starejših ali zgolj za družabništvo. Tudi sam sem bil v nedeljo zvečer nekaj ur v domu, ko smo selili oskrbovance doma med belo, sivo in rdečo cono. Okrepitve od zunaj so dobrodošle, ljudje v domu namreč vidijo, da je drugim mar zanje, in to dobro vpliva tako na oskrbovance kot zaposlene. Oboji so v veliki stiski, zaposleni pred tveganjem, da zbolijo (ne le za covidom-19, pač pa tudi zaradi izgorelosti), stanovalci pa zaradi izolacije. Največjega pomena se mi zdi ravno to, da prostovoljci prinašajo v ustanovo pozitivno vzdušje v teh za starostnike in osebje zelo stresnih časih.«

Roblek dodaja, da občina in štab CZ zdaj ne vodita več koordinacije, v preteklosti pa so domu pomagali tudi tako, da so priskrbeli avtodome za zaposlene, pa tudi večje število garderobnih omar (v sodelovanju s kranjsko občino in Fundacijo Vincenca Drakslerja), ki jih potrebujejo zaradi začasne vzpostavljenosti ločenih con v domu, da imajo zaposleni v vsakem delu svoje in se jim pri prihajanju in odhajanju ni treba »križati« med seboj.