Sezone se veseli, kot bi bila njegova prva

Biatlonec Klemen Bauer je s štiriintridesetimi leti najstarejši član slovenske reprezentance. O njegovem glavnem cilju sezone ni dvoma: svetovno prvenstvo na Pokljuki, dobrega rezultata pa si želi že na uvodu na Finskem. V preteklih mesecih mu čas ni ostajal: poleg treningov in družinskega življenja se je lotil tudi obnove stare kmečke hiše v Beli krajini.

Ihan – Prihodnji konec tedna se bo v Kontiolahtiju na Finskem začela nova sezona svetovnega pokala v biatlonu. Med izkušenejšimi v karavani bo Ihanec Klemen Bauer. Štiriintridesetletni član SK Ihan v novo sezono, kot pravi, vstopa dobro pripravljen in visoko motiviran.

Biatlonci ste bili eni redkih, ki so lansko sezono izpeljali do konca. Kako ste preživeli čas po njej in kdaj ste začeli priprave na novo sezono?

Res je. Smo eni redkih športnikov, ki smo tekmovali do zadnjega, nato pa je zaradi pandemije covida-19 sledila prekinitev vseh aktivnosti, ki je brez hujših posledic sovpadala z odmorom, ki ga imamo biatlonci običajno v mesecu aprilu. Kot naročeno sem se v prejšnji jeseni odločil za nakup stare kmečke hiše v Beli krajini, ki naj bi jo prenovil v skladu s spomeniškim varstvom, česar sem se takoj po koncu sezone tudi lotil. V bistvu je bila to moja »karantena« – in tako zelo dobro izkoriščena. V dveh mesecih sem opravil veliko začetnega dela, za katerega ob običajnem poteku dogodkov verjetno ne bi bilo časa. Trenirati sem začel dokaj običajno okrog prvega maja.

Kako ste zadovoljni s pripravami, je bilo kaj sprememb?

V novo sezono sem vstopil podobno kot v lansko: sproščeno, brez stresa … Trening je temeljil na programu trenerja Uroša Velepca in je potekal večinoma doma oziroma v okolici. Na pripravah sem se ekipi pridružil v mesecu avgustu in od konca septembra naprej. Ob družini je to zame namreč edina možna opcija za nadaljevanje kariere.

Kako je s trenutno pripravljenostjo?

S pripravljenostjo sem zadovoljen skozi celotno pripravljalno obdobje. Ves čas sem poskušal držati konstanten nivo, ki ga je v relativno kratkem času možno dvigniti na najvišjega. Predvsem sem poskrbel, da sem ostal brez zdravstvenih težav, kar je prvi pogoj za grajenje forme. Fiziološki obremenitveni testi so spodbudni (eni boljših sploh) in splošno počutje je super, tako da se že veselim novih tekem.

Na poletnem državnem prvenstvu ste bili dvakrat drugi z dobrim strelskim izkupičkom. Je to kazalnik, da ste pri streljanju naredili korak naprej?

Z relativno majhno količino strelskega treninga so mi v poletju nekateri nastopi res dobro uspeli, kar pripisujem predvsem psihološki zrelosti. Verjamem, da to ni bilo naključje in da lahko takšno streljanje ponovim tudi na tekmah za svetovni pokal.

Sezona je pred vrati. Cilji?

Mislim, da bo to že moja 15. ali 16. sezona v svetovnem pokalu – in zanimivo, da se je veselim, kot da bi bila prva. To nedvomno kaže na to, da mi motivacije ne primanjkuje. Eden od vrhuncev, ne samo sezone, bo nedvomno domače svetovno prvenstvo na Pokljuki, želim pa spodbudno – ponoviti nekatere dobre rezultate – začeti že na uvodu v sezono, s čimer bi potrdil dobro delo poleti.

Kako je z opremo, servisom?

Vedno bolj pereča tema in vedno pomembnejši del vrhunskega biatlona in športa nasploh. Upam in verjamem, da letos ne bo takšnih težav kot v prejšnji sezoni in da delo, ki ga tekmovalci opravljamo v obliki treninga, ne bo zaman.

Kot ste omenili, obnavljate staro hišo; tu je še družina. Dolgčas vam res ni?

Drži. Dolgčas mi letos res ni bilo. Niti en dan. Kot sem že omenil, sem pomlad večinoma preživel v Beli krajini, ki je v teh norih časih služila kot oaza miru in odklopa. Družina mi od začetka pomeni zares veliko, kar je tudi razlog, da se dolgih skupnih priprav ne udeležujem več tako aktivno in trening raje izvajam »v bližini doma«. Sicer pa sem v trening tudi v letošnjem pripravljalnem obdobju vključeval različne aktivnosti, kot že vse sezone do sedaj. To pomeni supanje, kajtanje, jadralno padalstvo, gorsko kolesarstvo ...