Občini bi pripravili prostorski načrt

Na ministrstvo za infrastrukturo sta občini Gorenja vas - Poljane in Cerkno naslovili pobudo, da ju ministrstvo pooblasti za pripravo podrobnega prostorskega načrta za izgradnjo četrte razvojne osi.

Gorenja vas – Umeščanje četrte razvojne osi, ki bi severno Primorsko povezala z osrednjo Slovenijo, neuspešno poteka že drugo desetletje zapored, sta opozorila župana občin Gorenja vas - Poljane in Cerkno Milan Čadež in Gašper Uršič.

»Gradnja s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev je bila predvidena že v finančni perspektivi 2007–2014, vendar še vedno ni pripravljen niti prostorski načrt umestitve,« sta poudarila in dodala, da sta občini že v začetku leta dosegli soglasje glede variante poteka četrte razvojne osi. Zato sta se zavzela za pospešitev priprave tako urbanistične kot projektne dokumentacije za gradnjo omenjene prometnice, pri čemer sta občini pripravljeni prevzeti aktivno vlogo. Župana zato predlagata, da pristojno ministrstvo za pripravo podrobnega prostorskega načrta pooblasti obe občini.

Občini Cerkno in Gorenja vas – Poljane sta že v začetku leta na predstavitvi tehnične, okoljske, prostorske in ekonomske preveritve izvedljivosti novih variant na trasi četrte razvojne osi med Cerknim in Hotavljami dali prednost južnim variantam, so pojasnili na Občini Gorenja vas - Poljane in dodali, da imajo v primerjavi z vsemi severnimi variantami južne variante manjši vpliv na okolje, obenem izkoriščajo in izboljšujejo razmere v obstoječem urbano prometnem koridorju, preko Sovodnja pa se izboljša tudi navezanost na Žiri. Njihova izvedba bi bila v primerjavi s severnimi variantami cenejša in bi omogočalo gradnjo po fazah. Način sprejema prostorskega akta za izgradnjo četrte razvojne osi, kot ga predlagata občini, je po mnenju obeh županov najučinkovitejši in izvedljiv v najkrajšem času, kot primer dobre prakse pa pri tem navajata sprejemanje občinskega podrobnega prostorskega načrta skupnega pomena za gradnjo obvoznice Gorenja vas, ki je bila pred leti s pomočjo evropskih sredstev že zgrajena po tem modelu. »Po skoraj 15 letih predstavitev brez konkretnih zaključkov in zapravljanja sredstev za študije variant neizvedljivih koridorjev menim, da je čas, da temu naredimo konec,« je poudaril župan Čadež in dodal, da sta z županom Cerknega pobudo podpisala, ker menita, da je napočil čas za končne rešitve. Verjameta, da bi bil v sodelovanju s strokovnjaki z ministrstva ta način priprave prostorskega načrta najučinkovitejši in bi v najkrajšem času pripeljal do pridobitve gradbenega dovoljenja in realizacije projekta.