Komisija za preprečevanje korupcije je v postopkih nabav zaščitne opreme v epidemiji covida-19 zaznala vrsto korupcijskih tveganj. / Foto: Gorazd Kavčič (arhiv)

KPK je zaznal korupcijska tveganja

Postopki nabave netransparentni

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je na podlagi tematskega nadzora nabav zaščitne opreme v epidemiji covida-19 zaznala vrsto korupcijskih tveganj, za njihovo odpravo pa je podala tudi priporočila. Po besedah predsednika KPK Roberta Šumija je ugotovila sume kršitev protikorupcijskega zakona, zato bo izvedla preiskave, in sume kršitev s področja pristojnosti drugih organov, o čemer bodo te tudi obvestili. Komisija je zaznala tveganja v povezavi z nedoločnostjo in nejasnostjo vlog posameznih deležnikov celotnega procesa, posledično pa tudi specifična korupcijska tveganja nesledljivosti in netransparentnosti izvedenih postopkov, neenakopravne obravnave ponudnikov in izbranih pogodbenih partnerjev ter vplivanja oseb, ki pristojnosti v postopkih niso imele. Šumi je poudaril, da se zavedajo, da so bili postopki izvedeni v izrednih razmerah, ko je bila nabava zaščitnih sredstev nujna in je bilo treba ravnati hitro in učinkovito, zato je verjetno tudi nehote prišlo do določenih odstopanj od pravil pri poslovanjih. A v KPK poudarjajo, da je treba tudi v takih razmerah ravnati odgovorno, transparentno in v skladu z visoko stopnjo integritete. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je v odzivu na poročilo KPK zagotovil, da je sledil pristojnostim, zakonodaji in sklepu vlade. Dodal je, da so priporočila KPK dragocena za ravnanje države v prihodnjih kriznih razmerah, na kakršne ob izbruhu epidemije Slovenija ni bila pripravljena. V Zavodu za blagovne rezerve pa so dejali, da podpirajo strokovno in neodvisno delo KPK, usmerjeno k postavitvi transparentnega in učinkovitega sistema na področju nabave zaščitne in medicinske opreme. Večino priporočil KPK že upoštevajo pri delu, so poudarili.

Trideseta obletnica odločitve o plebiscitu

V ponedeljek so v predsedniški palači obeležili trideseto obletnico odločitve Demosa o razpisu plebiscita o samostojnosti Slovenije, sprejete na sestanku v Poljčah, ki je potekal 9. in 10. novembra 1990. Predsednik republike Borut Pahor je ob tej priložnosti dejal, da se je v takratnih izjemnih okoliščinah politika odločila stopiti skupaj, zaradi koronavirusa pa bi bilo podobno treba narediti tudi danes. Premier Janez Janša pa je dejal, da je bila odločitev v Poljčah pogumna, saj so iz Beograda prihajale napovedi, da bodo kakršnekoli osamosvojitvene težnje zatrli s silo, iz tujine pa, da nas ne bodo priznali.

Nov poskus spremembe volilne zakonodaje

Skupina 37 poslancev iz vrst SAB, LMŠ, Levice in SD je v parlamentarni postopek vložila novelo zakona o volitvah v DZ, po kateri naj bi ukinili volilne okraje in uvedli prednostni glas. Kot so razložili, je to po njihovem mnenju edina prava pot do realizacije ustavne odločbe in do možnosti vpliva volivcev na izvolitev poslancev. Za potrditev zakona je potrebnih šestdeset glasov poslancev. Enak predlog marca v državnem zboru ni bil uspešen, tedaj je zanj glasovalo 57 poslancev. Ministrstvo za javno upravo je sicer pripravilo svoj predlog zakona, s katerim bi spremenili meje volilnih okrajev in tako zadostili ustavni odločbi.

Ustavno sodišče zavrnilo zadržanje odloka

Ustavno sodišče je zavrnilo predlog za začasno zadržanje odloka o začasni omejitvi gibanja v nočnih urah zaradi epidemije, ker niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona o ustavnem sodišču, po katerem sme zadržati izvršitev predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Pobudnik Igor Vuksanovič iz Ljubljane je izpodbijal uvedbo policijske ure med 21. in 6. uro, s katero želi vlada preprečiti nadaljnje širjenje bolezni, ker naj bi bil takšen ukrep nesorazmeren, saj naj bi kljub izjemam in omejenosti trajanja na noč predstavljal ne le omejitev gibanja, ampak tudi množičen odvzem osebne svobode oziroma nekakšen hišni pripor. Zatrjeval je še, da je protiustaven tudi del zakona o nalezljivih boleznih, po katerem vlada lahko sprejme ukrepe za omejitev gibanja, da prepreči širjenje nalezljivih bolezni. Taka pravna podlaga se mu zdi preveč nedoločna.

Družinska tragedija v Jančah

Na območju Janč se je v ponedeljek zvečer zgodila družinska tragedija, v kateri je 22-letnik z nožem in strelnim orožjem umoril starša in sestro, nato pa je sodil še sebi. Še pred samomorom je policiji sporočil, da je umoril družino in da je oborožen. Policija motiv za krvavo dejanje še preiskuje.