Klop za preučevanje lesa
Raziskovalci z ljubljanske Biotehniške fakultete v okviru mednarodnega projekta razvijajo inovativne tehnologije za izboljšanje trajnosti tradicionalnih lesenih struktur in spodbujajo uporabo lesa iglavcev v gorskem svetu. Raziskovalni objekt so tako postavili tudi na Veliki planini.
Namen projekta je predstaviti okoljsko sprejemljive rešitve za izdelavo lesenih streh – tudi na Veliki planini, kjer nekateri lastniki za premaze lesa uporabljajo kar odpadno motorno olje.
Velika planina – Obiskovalci Velike planine so ob kapelici Marije Snežne te dni lahko opazili nekoliko nenavadno klop, ki je pravzaprav raziskovalni objekt, saj so ga v okviru mednarodnega projekta DURASOFT postavili raziskovalci z Biotehniške fakultete.
»V zadnjem obdobju opažamo, da se je na Veliki planini zelo razpasla nevarna in okolju zelo neprimerna navada premazovanja planšarskih in počitniških koč z odpadnim motornim oljem. Olje se s takih koč spira in prodira v podtalnico. V odpadnem olju je cel spekter težkih kovin, ki obremenjujejo okolje in lahko vplivajo tudi na zdravje ljudi. Mislim, da ni treba posebej opozoriti, da je uporaba odpadnega olja nelegalna. Verjamem, da so pozitivni zgledi in dobronamerno opozarjanje bolj učinkoviti kot tožarjenje. Z namenom dvigniti zavest zdrave rabe lesa in kot pozitiven zgled smo na Veliki planini postavili modelno klop, ki je izdelana iz lesa najpomembnejših iglavcev v Sloveniji, del pa je impregniran oziroma modificiran v skladu s postopki, ki so bili razviti v Sloveniji. Namen te klopi je, da obiskovalci in lastniki koč na primeru vidijo, kaj se dogaja z lesom,« nam je pojasnil Miha Humar in dodal, da je klop, sestavljena iz lesa navadne smreke, rdečega bora in macesna, opremljena s senzorji, ki dvakrat dnevno zabeležijo vlažnost lesa. »S pomočjo modelov lahko iz teh podatkov izračunamo, kakšna bo življenjska doba teh lesnih vrst. Les je v naših krajih tradicionalen gradbeni material, ki v zadnjem obdobju znova pridobiva pomen. Ker v Sloveniji (kot tudi v Evropi) primanjkuje odpornega lesa, ga moramo na takšen ali drugače način zaščititi, če mu seveda želimo zagotoviti ustrezno življenjsko dobo,« še pravi Humar.
A nobena še tako dobra raziskava in dobronamerna spodbuda ne bo učinkovita, če ne bo sprejeta pri lastnikih pastirskih koč na Veliki planini. Jeseni so zanje že nameravali pripraviti delavnico oziroma predavanje, a jim je to preprečila korona kriza. Bodo pa pri klopi »dan odprtih vrat« pripravili takoj, ko bodo razmere to dopuščale. Prav tako v okviru projekta načrtujejo, da bomo lastnikom koč ponudili brezplačno analizo vzorca lesa z njihovih streh.
Projekt je sicer mnogo širši in poteka v Italiji in Sloveniji; spodbuja trajnostno rabo avtohtonega lesa iglavcev in močvirskega trsa na gorskem in obmorskem območju južnih Alp. Pri nas so takšne klopi kot na Veliki planini postavili še v Ljubljani, Biljah, Sečovljah, Doberdobu in Pesnici.