Andrej Žalar

Umrl je novinar Andrej Žalar

Gorenjskemu glasu je bil kot novinar in urednik zvest osemintrideset let, novinarstvu pa se ni odrekel tudi po upokojitvi.

Kranj – Tri dni po 78. rojstnem dnevu, v soboto, 7. novembra, je umrl dolgoletni urednik in novinar Gorenjskega glasa Andrej Žalar. Otroštvo in mladost je preživljal na Visokem pri Kranju, od koder se je preselil v Kranj, po upokojitvi pa v novi dom v Križah. Andreja je že v dijaških in študentovskih letih mikal novinarski poklic. Tehtal je med pravom in njim. Septembra leta 1966 se je z zaposlitvijo pri Gorenjskem glasu tudi odločil zanj.

Le redki so gorenjski kraji, tudi najbolj zakotni, o katerih Andrej ne bi pisal ali jih obiskal. Poročal je iz radovljiške in deloma tudi iz kranjske občine, kasneje pa iz »mejnih« gorenjskih občin Kamnik, Komenda, Mengeš, Vodice in Medvode. Posebej ga je zanimalo delo krajevnih skupnosti. Zanj ni bila nobena pot predolga in odveč. Za poročanje iz krajevnih skupnosti ga je kranjska občina nagradila s priznanjem. Tri leta je bil tudi odgovorni urednik časopisa. Potem se je lotil dela, v katerem je najbolj užival. Ob poročanju iz krajevnih skupnosti je pomagal plesti mrežo lokalnih glasil, ki so začela izhajati v okviru Gorenjskega glasa. Skrbel je za organizacijsko plat tradicionalnih Glasovih prej, pod geslom »Gorenjski glas – več kot časopis« pa je z ekipo sodelavcev za promocijo časopisa in za pridobivanje novih naročnikov organiziral zabavne prireditve v številnih gorenjskih krajih in tudi večje prireditve. Oboževal je glasbo, posebej narodno-zabavno. Zato je prijateljeval s številnimi glasbeniki s tega področja.

Tudi po upokojitvi je urejeval krajevna in občinska glasila. Do zadnjih dni življenja je bil vpet v organizacijo tradicionalnih sejmov v Komendi. Tudi njegova zadnja novinarska pot ga je vodila tja …

Pokojni Andrej je živel za novinarstvo in Gorenjski glas. Pogosto je dejal, da s tem lažje premaguje živ­ljenjske težave. Ob njegovem prezgodnjem slovesu se v imenu Gorenjskega glasa in v svojem osebnem imenu zahvaljujem za vse, kar je naredil za Gorenjski glas, za naše naročnike in bralce, in za nepozabne trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Njegovi družini izrekamo iskreno sožalje.