Razmere se počasi stabilizirajo
V Sloveniji so včeraj ob 5895 odvzetih brisih potrdili 1564 novih okužb s koronavirusom, kar predstavlja 26,5-odstoten delež pozitivnih, kar je skoraj dve odstotni točki manj kot dan prej. V jesenskem valu je število testiranj petkrat večje v primerjavi s prvim valom.
Ljubljana – Podatki kažejo, da se v Sloveniji razmere počasi stabilizirajo, je na današnji novinarski konferenci povedal vladni govorec Jelko Kacin in poudaril, da so ljudje ukrepe sprejeli, jih upoštevajo in da moramo vsi skupaj zdržati še kak teden, zato tudi včerajšnja vladna odločitev, da bo pouk prihodnji teden za vse šolarje in dijake potekal na daljavo.
Reprodukcijsko število se je znižalo na ena, kar pomeni, da en bolnik okuži še enega. Še v sredo je bilo reprodukcijsko število 1,11. Včeraj je bilo hospitaliziranih 1069 bolnikov z boleznijo covid-19, se pa število umirja, kar pa še ne zmanjšuje bremena dela v bolnišnicah, je opozoril Kacin. Intenzivno terapijo potrebuje 168 bolnikov s covidom-19. Odpuščenih iz bolnišnic je bilo včeraj veliko, 92. Umrlo jih je 26, skupaj do zdaj že blizu petsto.
Na širšem Gorenjskem so včeraj okužbe potrdili (po občinah): 64 v Kranju, 38 v Kamniku, 25 v Domžalah, 23 na Jesenicah, po 18 v Tržiču in Medvodah, 15 v Škofji Loki, 14 v Bohinju, 12 v Mengšu ...
Predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij in član strokovne svetovalne skupine prof. dr. Miroslav Petrovec je povedal, da je bilo v zadnjem tednu precej razprave na temo testiranja, ki daje edini vpogled v epidemijo in omogoča izvajanje ustreznih ukrepov ter smernice. V jesenskem valu je število testiranj petkrat večje v primerjavi s prvim valom, kar predstavlja ekstremen napor za vse, ki delajo v laboratorijih. »Nepredstavljivo je, da se lahko zgodi, da se zvečer pojavi kurir s petsto vzorci iz ene regije, ker se je nekje pojavilo novo žarišče,« je ponazoril prof. dr. Petrovec. V oktobru so več kot 99 odstotkov vzorcev obdelali znotraj 24 ur, 70 odstotkov znotraj 12 ur. Kapacitete so na zgornji meji zmogljivosti, zato se trudijo z izboljšavami ter dodatnimi nakupi opreme in reagentov to še izboljšati. Kot je povedal prof. dr. Petrovec, bodo metodo testov PCR še naprej priporočali na vseh kritičnih mestih, kot so bolnišnice, domovi za starejše ... »Pri uvajanju hitrih antigenskih testov pa moramo biti previdni, saj so lahko vprašljive kakovosti in njihova uporaba ni priporočljiva npr. v primerih asimptomatskih bolnikov.« Zato so znotraj strokovne svetovalne skupine pregledali sezname antigenskih testov, želijo se držati parametrov, ki jih je postavila Svetovna zdravstvena organizacija, in narediti izbor primernih testov – da pridejo do priporočil, kje so hitri testi koristni in kje bi bili lahko samo kot dodatna pomoč. Slovenija bo šla v skupni evropski nakup, je poudaril Jelko Kacin, da bi dobili čim več testov po čim nižji ceni in v zadostnem številu. »S hitrimi antigenskimi testi pa ne moremo rešiti epidemije in z njimi ne moremo nadomestiti ukrepov, ki smo jih dolžni spoštovati, kot so nošenje zaščitnih mask, čistoča rok in medosebna razdalja,« je sklenil prof. dr. Petrovec.
Psihologinja dr. Andreja Poljanec je poudarila, da stanje v državi marsikoga spravlja v veliko stisko. Nekateri so preplašeni, drugi jezni, vsi pa si želimo, da bi se vse skupaj čim prej končalo, je povedala. Srečo, hvaležnost v tem zahtevnem času skušajmo najti v pozitivnih občutjih vsakdanjih drobnih stvari, v lepi jeseni, kuhanju kakšne nove jedi, prijazni sosedi ...