Raziskal bo območje Vršiča

Občina Kranjska Gora sofinancira raziskovalni projekt Med vojno in mirom – Arheologija Vršiča kot zaledja prve svetovne vojne in stičišča svobode, ujetništva, kultur, narodov in verstev. Vodja projekta je arheolog dr. Uroš Košir, cilj projekta pa vzpostavitev turistično-zgodovinske poti, ki bo koristila lokalni skupnosti in obiskovalcem.

Kranjska Gora – V dvorani Ljudskega doma v Kranjski Gori so, še preden so stopili v veljavo strožji protikoronski ukrepi, na povabilo LAS Gorenjska košarica gostili predavanji mag. Tadeja Korena iz Ustanove Fundacija Pot miru v Posočju na temo Pot miru od Alp do Jadrana in arheologa dr. Uroša Koširja na temo Dediščina prve svetovne vojne na območju Kranjske Gore in Vršiča. »Eno izmed strateško pomembnih območij soške fronte je predstavljal prelaz Vršič, ki je povezal zaledje s frontno linijo Bovške kotline. Cesta in žičnice čez Vršič so povezovale Kranjsko Goro in Trento, od tam naprej pa vodile proti Kalu - Koritnici. Infrastruktura na Vršiču je bila zgrajena s prisilnim delom, za kar so večinoma uporabili ujetnike ruske cesarske vojske. Poleg same ceste je njihova najbolj znana dediščina kapela sv. Vladimirja (znana tudi pod imenom Ruska kapelica), ki je postala simbol Vršiča. Vršič predstavlja odlično podlago za zgodovinski turizem, za kar se zavzemajo tudi na Občini Kranjska Gora. Zagon tovrstne oblike turizma pa ni mogoč brez zgodovinskih in arheoloških raziskav, saj ni znanih dovolj natančnih podatkov o ohranjeni dediščini in njenem zgodovinskem ozadju. Vojaki in ujetniki so zapustili številne sledi, ki danes predstavljajo arheološki zapis v obliki objektov na terenu, skupaj s predmeti, ki so na obravnavanem območju ostali po koncu vojne. Vsa ta dediščina je edinstven, izpoveden in nenadomestljiv vir informacij, ki spada pod okrilje arheologije,« je povzel dr. Košir. Občina Kranjska Gora je zato podprla njegov predlog podoktorskega aplikativnega projekta z naslovom Med vojno in mirom – Arheologija Vršiča kot zaledja prve svetovne vojne in stičišča svobode, ujetništva, kultur, narodov in verstev, ki je bil nato izbran na razpisu republiške Javne agencije za raziskovalno dejavnost, ki projekt prav tako sofinancira. Vodja projekta je dr. Košir, ki opravlja tudi vsa strokovna raziskovanja. Ob tem poziva vse, ki imate kakršnekoli podatke, fotografije, predmete ali dokumente, povezane z vojnimi ujetniki, Vršičem in Kranjsko Goro v času od prve do konca druge svetovne vojne, da se nanj obrnete na uros.kosir@ff.uni-lj.si, saj želi dokumentirati tudi zgodbe in predmete, ki jih hranite doma.

Ostaline prve svetovne vojne v Sloveniji povezuje Pot miru, ki združuje spomenike, pokopališča, muzeje na prostem in zasebne muzeje v zgodovinsko pot, ki vodi vzdolž frontne linije od Alp do Jadrana. V Kranjski Gori se Pot miru začne v Parku miru, v njem je s starinskimi fotografijami predstavljena zgodba Vršiške ceste. Kot je povedal mag. Tadej Koren, je bila leta 2016 pot uvrščena na poskusni seznam Unescove svetovne dediščine, kar kaže na velik pomen ostalin in njihovo protivojno sporočilo miru in enotnosti med narodi. Promocijski film projektne ideje Pot miru/Walk of Peace v izvedbi Fundacije Poti miru v Posočju je bil med 150 prijavljenimi pred nedavnim izbran za najboljši projekt Interreg leta v Evropski uniji.

Koordinator turistične ponudbe na Turizmu Kranjska Gora Matjaž Podlipnik je v zaključnem delu predavanj predstavil novo AR-aplikacijo o Ruski kapelici, ki jo naložite v svoj pametni telefon. Šest zgodb uporabnikom aplikacije tankočutno orisuje dogajanje, povezano z nastankom kapelice.