Nekdanjo Bloudkovo skakalnico iztrgali pozabi

Ozka stezica, ki se iz Naklega strmo pne na gozdno planoto Dobrava, preseka nekdanjo skakalnico, ki so jo naklanski fantje s pomočjo tržiških skakalcev zgradili leta 1950 po načrtih Stanka Bloudka. Dobrega četrt stoletja je služila namenu, zdaj pa so jo »odkrili« kot dragocen delček spomina.

»Velikokrat v preteklosti sem sam (in tudi mnogo drugih) odhajal v gozd, na bližnjo Dobravo, in zato sem pogosto šel po priljubljeni stezici nasproti nekdanjim Živilom v Naklem, ki se na vzhodni strani Dobrave strmo vzpne na to gozdno planoto. Točno na sredini stezica preseka nekdanjo skakalnico, ki so jo naklanski fantje s pomočjo izkušenih tržiških skakalcev zgradili pred sedemdesetimi leti, torej leta 1950. Načrt za izdelavo skakalnice je priskrbel najboljši predvojni smučarski skakalec, večkratni državni prvak in rekorder Albin Novšak s Pristave pri Tržiču. Narejena je bila po načrtih znamenitega inženirja Stanka Bloudka, idejnega očeta obeh planiških letalnic, ki je predvideno lokacijo temeljito preučil,« je povedal dolgoletni član Športnega društva (ŠD) Naklo, zagnan rekreativni športnik Jože Mohorič.

Fantje so z udarniškim delom zgradili skakalnico, ki naj bi po Bloudkovovem načrtu dovoljevala skoke do trideset metrov. »Dobrega četrt stoletja je služila namenu in razveseljevala naklansko mladino. Še sam sem jo nekajkrat preizkusil, takrat se mi je zdela naravnost ogromna in potrebnega je bilo kar nekaj poguma, da sem prvič odrinil v vrha naleta. Skakal sem z navadnimi, alpskimi smučmi, vezi so bile preproste, še z jermeni, in večina skokov se je običajno končala s kakšnim spektakularnim padcem. Kljub temu sem skupaj z drugimi užival na tej lepi napravi,« je v spomine segel Mohorič. Na skakalnici so imeli nekaj tekem, ki so se jih udeležili domači in okoliški skakalci. Vedno je bilo tudi veliko gledalcev, se spominja sogovornik. »Neuradni rekord skakalnice naj bi bil okrog 24 metrov, lastnik rekorda pa domačin prof. Ivo Konc, ki je v mladinskih kategorijah sodil v vrh slovenskih skokov, kasneje pa se je posvetil trenerskemu delu. Med drugim je treniral našega občana in uspešnega skakalca Matjaža Zupana. Po pripovedovanju Iva Konca so v šestdesetih in sedemdesetih letih na naklanski skakalnici izstopali domačini Peter Križaj, Marjan Križaj, Filip Bajželj, brata Bojan in Milan Erbežnik, Janez Bodlaj, Janez Pirih in Marjan Drinovec.«

Sredi sedemdesetih let je z gradnjo trgovskega podjetja Živila in nove poti proti Okroglemu skakalnica izgubila spodnje doskočišče in od tedaj skoki niso bili več mogoči. »Z leti je različno rastje in drevesa preraslo tudi skakalnico in danes zanjo ne ve niti veliko Naklancev,« je povedal Jože Mohorič, ki se mu je lani utrnila ideja, da bi jo iztrgali pozabi. »Presenečeno sem ugotovil, da je sama konstrukcija skakalnice ostala v izredno dobrem stanju in da bi s temeljitim čiščenjem naleta in doskočišča skakalnici lahko povrnili prvotni videz.« Z idejo je navdušil ŠD Naklo na čelu s predsednikom društva Primožem Povšetom. »S Primožem sva pridobila soglasje lastnika zemljišča, domači župnik Janez Zupanc je tako po sklepu farnega sveta dovolil čiščenje območja skakalnice in posredno njeno obnovo,« je pojasnil Mohorič. Letos spomladi so člani košarkarske sekcije ŠD Naklo izvedli dvodnevno delovno akcijo in skakalnici skoraj povsem vrnili prvotni videz. V podnožje skakalnice bodo postavili še informacijsko tablo z osnovnimi podatki o objektu in tako tudi naključnim obiskovalcem približali delček te naklanske zgodovine. »Kot zanimivost naj dodam, da mi je uspelo pridobiti originalni načrt za gradnjo skakalnice s podpisom Stanka Bloudka z datumom 17. oktober 1949. Ta dragoceni dokument je v arhivu svojega očeta Cirila Jošta, ki je vrsto let deloval na področju športa v Naklem, poiskal moj prijatelj Dane Jošt,« je sklenil Jože Mohorič.