Delavnica suhozidne gradnje

V Škofji Loki so ob Dnevih evropske kulturne dediščine priredili delavnico suhozidne gradnje. Gradnja brez uporabe veziva je najpogostejša na Krasu, pozna jo tudi Gorenjska.

Škofja Loka – Suhozidna gradnja je veščina zidanja brez uporabe veziva, pri kateri z odbiranjem razpoložljivega lokalnega kamna, pridobljenega s čiščenjem in urejanjem zemljišč, ter ob razumevanju skladnje nastajajo različni tipi trdnih kamnitih objektov. V Sloveniji je osnovna in prvobitna tehnika gradnje znana predvsem na Krasu in v Istri kot posledica in rezultat boja za preživetje na kamnitem kraškem in istrskem svetu vse od prazgodovine naprej, kjer je postala ključni element značilne kraške in istrske kulturne krajine. Suhozidne gradnje pa poznamo tudi na Gorenjskem, je povedala Mateja Hafner Dolenc, generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije, ki je v okviru Šole prenove v sodelovanju z Občino Škofja Loka organiziralo delavnico. Tudi na Loškem gradu so pred časom obnovili suhi zid, na delavnici pa so si udeleženci ogledali tudi ostale tovrstne zidove v okolici gradu, s katerimi so v preteklosti ljudje ograjevali njive in travnike. Omeniti velja, da je bila veščina suhozidne gradnje pred dvema letoma uvrščena na na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, pri čemer je ob Sloveniji sodelovalo še nekaj držav.

Delavnica je v Škofji Loki potekala v okviru Dvevov evropske kulturne dediščine, pobudo zanjo je dala Občina Škofja Loka. Zanimanje je bilo zelo veliko, je povedala Hafner Dolenčeva, zato so kvoto udeležencev (sodelovalo jih je lahko 15) zelo hitro zapolnili. V uvodu so prisluhnili predavanju kustosinje Loškega muzeja Mojce Šifrer Bulovec Ko gre loški kmet na njivo, meščanov ni doma, s katerim je predstavila nekdanje življenje loškega podeželja. O izkušnji suhozidne gradnje na Krasu je predaval tržaški Slovenec Danilo Anton iz gibanja Partnerstvo kraške suhogradnje. Geolog dr. Miha Jeršek je spregovoril o geologiji kamnine na Gorenjskem, Saša Roškar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, enote Kranj, pa o gradnji na suho na zgornjem Gorenjskem. Primer pozidave suhega zidu na Loškem gradu je predstavila Mateja Kavčič iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Primož Novak je predstavil praktično gradnjo suhega zidu in tudi vodil praktični del delavnice, s Tomažem Križnarjem pa so si udeleženci ogledali lokacije suhozidne gradnje v soseščini.

Kaže, da se občina zanima za to tehniko gradnje za prihodnjo obnovo zidov na gradu. V preteklosti je bil namen suhih zidov dvojni: ljudje so travnike in obdelovalno zemljo očistili kamenja, z zlaganjem pa so postavili zidove, ki so razmejevali zemljišča in jih varovali pred živalmi. Danes predvsem želijo, da se ta način gradnje ohrani kot razpoznavni element naše krajine, dodaja Mateja Hafner Dolenc.