Po pakete s hrano prihajajo upokojenci, priseljenci, družine z nizkimi dohodki ... / Foto: Gorazd Kavčič

»Nikoli me ni bilo sram, da sem odvisen od pomoči«

Jeseničan Uroš Pavlič že vrsto let prihaja po pomoč na jeseniški Rdeči križ. Zaradi spleta življenjskih okoliščin se je znašel tudi v socialni stiski, a prositi za pomoč ga ni bilo nikoli sram. V Sloveniji pod pragom revščine živi že vsak osmi prebivalec.

Sedemnajsti oktober je mednarodni dan boja proti revščini. V letu 2019 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12-odstotna. To pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 243 tisoč prebivalcev Slovenije oziroma vsak osmi prebivalec.

Jesenice – »Nikoli me ni bilo sram, da sem odvisen od pomoči Rdečega križa. Resnično globoko cenim njihovo požrtvovalno delo, predvsem pa iskreno sočutje in prijazne spodbude,« pravi Uroš Pavlič z Jesenic, eden od uporabnikov paketov pomoči Rdečega križa Slovenije. Brez sramu odkrito govori o svoji življenjski zgodbi, ko je kot nadarjen hokejist, državni reprezentant, na tekmi z ljubljansko Olimpijo doživel hud padec na glavo. V trenutku je bilo konec sanj o nastopu na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu in za kar nekaj časa ga je poškodba pahnila tudi v brezno hude depresije. V stiski, ki se je odrazila tudi na drugih področjih življenja, se je bil prisiljen po pomoč obrniti tudi na jeseniški Rdeči križ. Redno prihaja po pakete s hrano, ob tem pa mu, kot pravi, veliko pomenijo tudi tople besede zaposlenih in prostovoljcev. Sam je uteho in pot našel tudi v veri, kot Jehovova priča.

V stiski upokojenci, samohranilci, priseljenci ...

Kot je povedala Rina Beravs Zor iz jeseniškega območnega združenja Rdečega križa Slovenije, pomoč v obliki paketov s hrano uporabnikom olajša najhujšo socialno stisko. Med uporabniki so tako upokojenci kot samohranilci in družine. Številni upokojenci imajo nizke pokojnine; dokler sta pokojnini dve, še nekako gre, po smrti enega od zakoncev pa je z eno nizko pokojnino težko preživeti. Po pomoč prihajajo tudi družine, kjer je eden od staršev brez dela ali pa sicer delata oba starša, a imata oba nizki plači in ti ne zadoščata za normalno preživetje. Iz meseca v mesec se težko prebijajo tudi samohranilke oziroma samohranilci, ki sami skrbijo za otroke. Med uporabniki na Jesenicah je tudi veliko priseljencev, njihova socialna stiska se običajno začne kazati novembra ali decembra, ko se zaključi sezona v gradbeništvu, in potem pridejo po pomoč na Rdeči križ.

Prag revščine v Sloveniji

V Sloveniji je v letu 2019 z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 12 odstotkov ali 243 tisoč ljudi, kažejo podatki Statističnega urada. Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je v Sloveniji v letu 2019 znašal 8440 evrov, mesečni pa 703 evre. To pomeni, da so bile osebe, katerih neto razpoložljivi dohodek na odraslo osebo na mesec je bil nižji od 703 evre, izpostavljene tveganju revščine.

Najbolj izpostavljene nevarnosti, da zaidejo v revščino, so ženske, predvsem starejše od 65 let, s starostjo pa se ta številka še viša. Med ženskami, starejšimi od 75 let, je že skoraj vsaka tretja izpostavljena nevarnosti, da pade pod prag revščine. Glede na tip gospodinjstva so v najslabšem položaju enočlanska, saj kar 38 odstotkov oseb iz teh gospodinjstev živi pod pragom revščine. Med gospodinjstvi z vzdrževanimi otroki pa so v najslabšem položaju osebe v enostarševskih gospodinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom.