Zemljišč v Dolini Triglavskih jezer ne bodo vračali

Upravna enota Radovljica je zavrnila denacionalizacijski zahtevek Nadškofije Ljubljana po vrnitvi nepremičnine na območju Doline Triglavskih jezer, slapa Savice in priobalnega pasu Bohinjskega jezera. Kot je namreč ugotovila, Cerkev v času nacionalizacije ni bila njihova lastnica.

Radovljica – Upravna enota Radovljica je izdala odločbo, s katero je zavrnila denacionalizacijski zahtevek Nadškofije Ljubljana po vrnitvi nepremičnin na območju Doline Triglavskih jezer, slapa Savice in priobalnega pasu Bohinjskega jezera. Ugotovila je namreč, da Cerkev v času nacionalizacije ni bila njihov lastnik.

»Odločili smo o vseh nepremičninah, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno. V postopku smo skladno z napotili upravnega sodišča upravičenko pozvali, da z ustreznimi dokazili izkaže njeno aktivno vlogo, kot to določa zakon,« so pojasnili Na Upravni enoti Radovljica.

»Upravna enota je zavrnila zahtevek Nadškofije Ljubljana za denacionalizacijo podržavljenih nepremičnin; ker ni izkazala, da je upravičenka v postopku, smo odločili, kot izhaja iz odločbe,« pa so odgovorili na vprašanje o tem, ali odločba pomeni, da nadškofija ni upravičena do vrnitve omenjenih nepremičnin ne v naravi in ne v obliki odškodnine.

Tri desetletja postopkov

Upravna enota Radovljica se je z zadevo ponovno začela ukvarjati lansko jesen, ko je v skoraj tri desetletja trajajočem denacionalizacijskem postopku upravno sodišče odpravilo odločbo ministrstva za okolje in prostor, ki je leta 2018 zavrnilo zahtevo Nadškofije Ljubljana po vračilu dela nepremičnin v Dolini Triglavskih jezer v naravi, in odločanje vrnilo na Upravno enoto Radovljica.

Obenem je takrat upravno sodišče zavzelo stališče, da javno dobro, kamor nedvomno sodijo tudi Triglavska jezera, ne more biti predmet vračila v naravi. Enako je bilo tudi stališče ministrstva za okolje in prostor: »Nepremičnine, ki so v naravi jezera in slapovi in ki torej kot vodna zemljišča predstavljajo naravno javno dobro, tudi po navedeni sodbi ne morejo biti predmet vračila v naravi, ker so izvzeta iz pravnega prometa. Ne velja pa to za ostale nepremičnine, ki nimajo statusa vodnih zemljišč oziroma ne predstavljajo naravnega javnega dobrega in tudi niso s konkretnim aktom posebej zavarovane kot naravne znamenitosti, ampak se zgolj nahajajo na območju TNP. V izpodbijani odločbi navedene nepremičnine niso bile ustrezno razmejene, kar je tudi eden od razlogov za odpravo navedene odločbe,« so sodbo še komentirali na ministrstvu.

Nepremičnine je odvzel že nemški rajh

Upravna enota Radovljica zdaj ugotavlja, da nepremičnine, ki jih nadškofija zahteva nazaj, niso bile podržavljene, saj naj bi bile v času nacionalizacije že v lasti in posesti države. Tedanji Ljubljanski škofiji jih je namreč že leta 1941 odvzel nemški rajh. To pomeni, da bi morala Cerkev zahtevek za vrnitev oddati na podlagi zakona o ravnanju s premoženjem iz leta 1946, ki je bil namenjen lastnikom, ki so jim premoženje odvzeli med okupacijo.

Upravna enota Radovljica je sicer veliko večino denacionalizacijskih postopkov v zadnjih letih zaključila. V postopku je tako, kot je pojasnila načelnica mag. Maja Antonič, zgolj še ena zadeva, ta pa se nanaša na priobalni pas Blejskega jezera.