Najbolj zaslužni graditelji koče (od leve proti desni): Adi Pretnar, Janez Rupar, Stane Stanonik, Urh Kalan, Gašper Zakotnik in Lojze Vodopivec / Foto: arhiv Odbora za muzej športa v Škofji Loki

Jubilej koče na Starem vrhu

Letos je minilo sedemdeset let od postavitve Loške koče na Starem vrhu, ki je postala ena od središčnih lokacij za druženje v športu, danes pa ima pomembno vlogo tudi v turistični ponudbi.

Stari vrh – Za loške ljubitelje smučanja je bil 17. september 1950 pomemben dan, saj so tega dne na Starem vrhu odprli smučarsko kočo, ki so jo poimenovali Loška koča. Koča po besedah Marjana Luževiča iz Odbora za muzej športa v Škofji Loki predstavlja lep primer prostovoljstva, prizadevnosti in tovarištva športnih zanesenjakov v Škofji Loki, ki so bili nato tvorci velikih uspehov škofjeloškega smučanja.

Loško kočo so začeli graditi marca 1950 pod vodstvom Urha Kalana in Lojzeta Vodopivca, pri gradnji pa je sodelovalo kar 82 članov smučarskega kluba Ločan, je spomnil Marjan Luževič. Opravili so več kot sedem tisoč ur prostovoljnega dela in gradnjo končali v manj kot pol leta. »Loška koča je postala stalno oskrbovana, središčna točka za turistično in tekmovalno smučanje na Starem vrhu,« je pojasnil Luževič in dodal, da je tudi kot planinska postojanka postala pomemben vzgib za razvoj kmečkega turizma na Starem vrhu. »Enega prvih v tedanji državi,« je poudaril. Danes je v rokah zasebnega upravljavca, njen oskrbnik je Gregor Štefe.

Tako kot v minulih letih so tudi letos ob okrogli obletnici načrtovali, da se bodo njeni graditelji zbrali pri koči in ob pogostitvi obujali spomin na čase nekdanjega tovarištva v športu in pri gradnji koče, a jim je načrte prekrižala epidemija covida-19, je še pojasnil Luževič. Praznovanje obletnice bo tako po njegovih besedah moralo počakati na varnejše zdravstvene razmere.