Mark Toplak že vodi bolnišnico

Novi direktor Splošne bolnišnice Jesenice bo, kot je poudaril ob nastopu funkcije, posebno pozornost posvečal kadrom, nadaljevanju sanacije bolnišnice in obvladovanju razmer, povezanih z epidemijo covida-19.

Jesenice – Vodenje Splošne bolnišnice Jesenice je prejšnji četrtek, potem ko jo je po odhodu Janeza Poklukarja dobro leto dni kot vršilec dolžnosti vodil primarij Miran Rems, konec prejšnjega tedna prevzel novi direktor Mark Toplak. Pravi, da se je v zadnjem obdobju intenzivno seznanjal s stanjem v bolnišnici. »Ni enostavno, srečevali se bomo s težavami; poleg latentnih, ki so povezane s pomanjkanjem kadra predvsem na področju medicinske nege, se izvaja sanacija bolnišnične stave, ob tem pa se je pojavil tudi covid-19, ki je vse skupaj še dodatno zapletel. A z vsemi težavami se bomo, tako kot so se doslej, soočali in jih sproti tudi reševali. Tudi v prihodnje računam na ekipo, ki je do sedaj vodila bolnišnico in se je pri tem izkazala.«

Kot je na novinarski konferenci dan po nastopu funkcije poudaril Toplak, se bo v svojem štiriletnem mandatu posebej posvečal področju zagotavljanja kadrov in nadaljevanju sanacije bolnišnice pa tudi prizadevanjem, da bo, kot pravi, jeseniška bolnišnica ohranila sloves najboljše gorenjske bolnišnice.

Kot ugotavlja Toplak, je epidemija covida-19 zarezala tako v sicer uspešno poslovanje bolnišnice kot v projekt energetske in požarne sanacije bolnišnice, ki se je začel spomladi. »Zadeve so se spomladi ustavile, zdaj pa pospešeno delamo naprej: prihodnji teden gresta v uporabo tretje in četrto nadstropje, kjer sta pediatrija in porodnišnica, nadaljuje se sanacija drugega nadstropja; računamo, da bodo dela do prihodnjega poletja zaključena,« je optimističen Toplak, a pri tem poudarja, da tudi obsežna sanacija ne rešuje problematike gorenjske regijske bolnišnice.

»Gorenjska jo nujno potrebuje, zadnja bolnišnica, ki bila tu zgrajena, je prav ta, ki je stara že sedemdeset let. S sanacijo se kaže, da se iz stavbe, kot je, ne da narediti modernega objekta, kakršnega regija potrebuje. Zato apeliram na vse, ki sprejemajo odločitve, da se zavedajo, da Gorenjska nujno potrebuje sodobno regijsko bolnišnico s kapaciteto šeststo postelj.«

Bolnišnica je bila sicer v preteklem obdobju finančno sanirana in je poslovala pozitivno, z epidemijo in zaustavitvijo precejšnjega dela storitev se je to spremenilo, zaostanek jim je poleti uspelo nadoknaditi; kako bo v prihodnje, pa je, tako Toplak, v trenutnih razmerah težko napovedovati.

»V času epidemije se izkažejo naše slabosti, to je predvsem slaba kadrovska situacija, še posebej na področju nege. Potrdilo se je tudi, da bolnišnici manjkajo ustrezne izolativne enote,« ugotavlja Anja Jovanovič Kunstelj, strokovna direktorica bolnišnice, ki pojasnjuje, da delo otežuje tudi dodatno pomanjkanje kadra, povezano z okužbami zaposlenih.

Na kronično pomanjkanje zaposlenih v zdravstveni negi je sicer ponovno opozorila tudi Mojca Strgar Ravnik, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege in oskrbe. Poudarila je tudi preobremenjenost tistih, ki ostajajo, in njihovo slabo plačilo. »O tem govorimo že nekaj časa, večjih sprememb na tem področju v zadnjem obdobju ni bilo,« je še poudarila. Trenutno je tako objavljenih kar 42 razpisov, s katerimi bolnišnica išče tako tehnike zdravstvene nege kot diplomirane medicinske sestre. Z mislijo na bolj dolgoročno reševanje tega problema pa je bolnišnica razpisala tudi dvajset štipendij: deset za srednješolski in deset za visokošolski študij zdravstvene nege.