Makadamkanje

Makadamkanje (angleško gravel cycling) v kolesarskem žargonu pomeni vožnjo po makadamu. To je nov trend v kolesarstvu, ki omogoča, da se cestni kolesarji vozijo tudi po makadamskih poteh. Cestno kolo ima tako širše in vzdržljivejše pnevmatike, zato se po asfaltirani cesti z njim peljemo nekoliko počasneje, a lahko brez skrbi zavijemo na makadam in nadaljujemo vožnjo brez strahu, da nam poči zračnica. Makadamkarji, torej cestni kolesarji, ki se vozijo pretežno po makadamu, veljajo za bolj umirjene kolesarje. Na mudi se jim pritiskati pedalov v klanec in ne merijo prevožene razdalje ali zanjo porabljenega časa. So uživaški kolesarji, ki jih zanima tudi narava, po kateri se vozijo, radi kolesarijo s prijatelji, se pogosto ustavijo na poti in malce počijejo. Sam takim kolesarjem rečem tudi panoramski kolesarji, a makadamkarji se sliši malo bolj »fensi«. Žal pa v času, ko je trend in želja lokalnih oblasti, da se vsaka vaška pot tudi asfaltira, postaja kolesarjenje po makadamu prava redkost. Danes namreč vse težje najdeš srednje dolgo traso, kjer bi lahko več kot tretjino poti vozil po makadamu. Sploh če bi želel kolesariti po ravnini. Na Gorenjskem petdesetkilometrsko makadamsko traso najlažje sestaviš na Jelovici ali Pokljuki. A možno je tudi v okolici Kranja.

Ravno tak izziv smo si zadali Glasovi kolesarji in lepo septembrsko soboto iskali makadamske poti. Traso je pripravil Stane Papler, ki nas je tudi vodil. Stane je sicer ustanovni član naše kolesarske sekcije in ima dolgoletne izkušnje z organizacijo in vodenjem kolesarskih izletov. Še v letih, ko nas je večina razmišljala, da se kolo uporablja za v trgovino in »jaganje« po vasi, je on že organizirali večdnevne kolesarske avanture po Sloveniji. Pozna veliko priljubljenih pa tudi skritih poti v okolici Kranja. Torej je bil pravi za našo makadamsko sobotno akcijo. Iz Kranja smo se odpeljali na Kokrico in potem na »brdsko cesto«, ki vodi okoli posestva Brado in je sicer priljubljena tekaška pot. Brdo smo skoraj obkrožili in po osmih kilometrih zavili proti Suhi pri Predosljah. Vas smo prečkali, se odpeljali na Visoko ter ob reki Kokri navzgor proti Bregu, kjer smo zavili desno v Tupaliče in naprej na Olševek. Sredi Olševka smo nato zavili levo in se po gozdni poti spustili v Velesovo, nato pa mimo Praprotne Police in Šenčurja na pot, ki vodi okrog letališča. Kar nekaj kilometrov smo krožili po gozdovih med letališčem in avtocesto ter tako prišli do Vodic. Kmalu smo prečkali avtocesto in se pripeljali v Voglje. Od tam naprej pa po kolesarski stezi proti Čirčam in Kranju. Na koncu smo bili navdušeni in hvaležno smo priznali Stanetu, da smo se mnogi od nas prvič vozili po teh makadamskih poteh.