Z rdečo lučko boste predvsem v senci bolje vidni.

Osvetlitev kolesarja

Ste že kdaj opazili kolesarja, ki ima tudi podnevi prižgano luč in mu ta celo utripa? In ob tem ste se morda spraševali, ali jo je pozabil ugasniti, se mu je mogoče celo ne ljubi ugasniti ... Pa saj je vendar dan ... Zakaj torej uporablja luč? Točno zato, da ste ga opazili.

Tudi na naših cestah opažam vse več kolesarjev, ki jim tudi podnevi zadaj utripa rdeča luč in s tem še dodatno opozorijo nase. In zakaj bi veljal zakon, ki določa prižgane luči, samo za avtomobile, za kolesarje, ki so na cesti veliko ranljivejša skupina, pa ne? Luči postajajo bolj aktualne, ko se dnevi krajšajo in nas lahko že sredi popoldneva ujame tema. Takrat smo brez luči še bolj izpostavljeni in nevarni sebi in drugim.

Na trgu obstaja cela vrsta luči in od vaše denarnice je odvisno, kakšno boste izbrali. Pri izbiri luči so navadno pomembni trije parametri:

razdalja oziroma domet vidljivosti, izražen v metrih, ki je subjektiven kriterij, saj je odvisen od precej zunanjih dejavnikov;

trajanje delovanja baterije, ki je odvisno od nastavitve jakosti svetlobe in moči baterije;

svetlobni tok, ki ga oddaja posamezna svetilka; merimo ga v lumnih in je edini res merljiv parameter, ki nam pove, koliko vidne svetlobe izseva luč.

Sprednje kolesarske luči imajo svetlobni tok od dvajset pa tudi do tri tisoč lumnov. Za varnostno lučko za vožnjo po osvetljenih cestah v mestu zadostuje svetlobni tok sto lumnov, za dobro osvetljenost neosvetljene ceste, ki nam omogoča brezskrbno vožnjo z zmerno hitrostjo, pa priporočam luč s svetlobnim tokom dvesto lumnov ali več. Luč s svetlobnim tokom tri tisoč lumnov je primerljiva s ksenonskim avtomobilskim žarometom in je potrebna samo za ekstremne razmere, kot je nočni spust z gorskim kolesom po neurejenih gozdnih poteh.

Zadnje luči imajo lahko svetlobni tok od nekaj lumnov pa do največ sto lumnov. Da bi bili med vožnjo po osvetljenih ulicah v mestu opazni, je primeren že svetlobni tok okoli 15 lumnov, za vožnjo po neosvetljenih cestah, kjer so tudi hitrosti avtomobilov večje, pa se priporoča nekoliko večji svetlobni tok. Z lučjo s svetlobnim tokom med štirideset in petdeset lumnov bomo tudi na takšnih cestah zelo opazni. Luči s svetlobnim tokom sto lumnov in več so sicer lahko uporabne pri kolesarjenju v megli ali za dodatno razsvetljenost ob belem dnevu, vendar je treba upoštevati, da so takšne luči lahko zaslepljujoče za kolesarja, ki morebiti vozi za vami. Dobro je tudi, da luč omogoča različne načine delovanja, tako način s konstantnim svetenjem kot način z utripanjem. Pri uporabi načina z utripanjem boste v določenih razmerah lahko bolj opazni, poleg tega pa je poraba energije pri utripanju manjša.

Med pametnejšimi lučkami je radar Varia podjetja Garmin, ki je povezan z napravo (merilnikom), in jo ima kolesar pritrjeno na krmilu. Ko se kolesarju od zadaj približuje avto, ga števec na krmilu opozori, zadnja rdeča lučka pa začne močneje utripati.

Za svojo varnost lahko največ naredite sami. Zakaj se ne bi v jesenskih dneh opremili še z lučko?