Spominjarije, ki jih tradicionalno prireja Krajevna skupnost Brezje pri Tržiču v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Tržič in Območno izpostavo JSKD Tržič, so tokrat prvič potekale pri Poldetovi klopci na Dobrči. / Foto: Gorazd Kavčič

V teh krajih je čutil svobodo

V nedeljo so pri Poldetovi klopci na Dobrči potekale devete Spominjarije, posvečene gledališkemu in filmskemu velikanu Poldetu Bibiču. Z igralko Bernardo Oman in Tržičanko Bredo Nemc so obujali spomine na igralca, pedagoga in pisca, ki je del življenja bival tudi v Motanah pri Brezjah pri Tržiču.

Brezje pri Tržiču – Spominjarije so prvič izvedli v športno-kulturni preobleki in kraj prizorišča umestili na sončno pobočje Dobrče k Poldetovi klopci, kamor je Bibič rad zahajal. V pogovoru z letošnjima sogovornicama so odstrli nekaj poglavij iz Bibičeve življenjske knjige. »Vsako leto želimo poudariti, da Polde Bibič ni bil le izvrsten igralec in velikan slovenskih odrskih desk, temveč tudi izjemen človek, ki se je zapisal v srca številnih ljudi, ki so ga poznali,« je dejal povezovalec pogovora David Ahačič.

Bernarda Oman, igralka Mestnega gledališča ljubljanskega, je s Poldetom Bibičem sodelovala pri snemanju dveh filmov, in sicer Dediščina ter Heretik. »Bila sem začetnica, v filmu Dediščina sploh debitantka. Obdajali so me strah, trema in negotovost. Polde je bil precej starejši od mene, obravnaval me je kot hčer in zaradi njegovega človeškega ter prijateljskega pristopa mi je bil vstop v filmski svet mnogo lažji,« je obiskovalcem zaupala Omanova in nadaljevala: »Polde je v gledališkem in filmskem svetu zapustil žlahtnost in ljudskost v najboljšem pomenu besede. Zaobjel je širok krog gledalcev, katerim bo nedvomno za vekomaj ostali v spominu po vlogah v filmih Cvetje v jeseni, Moj ata, socialistični kulak in drugih.« Domačinka Breda Nemc, ki je Bibiča zadnjič srečala leta 2004 na Ljubljanskih Žalah, je pripovedovala o življenju Poldeta Bibiča v vasi Radmirje ob Ljubnem in prebrala spomine Franca Pevca, sina hiše, kamor je Bibič zahajal na počitnice. »Za nas, otroke, je bil Polde, klicali smo ga Leo, nekaj posebnega, prihajal je iz Maribora, bil je vedre narave in zelo hitro se je spoprijateljil z nami. Skupaj smo se igrali, pasli krave, pekli krompir in koruzo, iskali zaklade in se kopali v Savinji,« je prenesla Nemceva, ki se Bibiča spominja kot izrednega in radovednega sogovornika.

Prireditve, ki so jo z nastopom obogatile pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke, so se udeležili tudi Bibičevi svojci, med njimi njegova vnukinja Nina Rakovec, gledališka in filmska igralka. »Z dedkom sva bila zelo navezana, nanj imam lepe spomine. Ko sem se kalila kot igralka, sem sicer želela biti neodvisna, zato nisem prevzela veliko njegovih igralskih vrednot. Danes bi z njim zagotovo razvila bolj polnovredno debato in sprejela njegove koristne nasvete,« je dejala Rakovčeva in še dodala: »V teh krajih je čutil svobodo, bil je obdan s prijatelji, prav na tem mestu na Dobrči pa se je najraje učil tekste. Počaščena sem, da se ga še vedno spominja toliko ljudi, kar dokazujejo tudi vsakoletne Spominjarije.«