Šest tisoč reševalnih prevozov na mesec
Gorenjski podjetnik Roman Meško je direktor in solastnik ljubljanskega podjetja Pacient, vodilnega zasebnega izvajalca reševalnih prevozov pri nas.
Osnovna dejavnost podjetja Pacient je reševalna služba, med njihove storitve pa sodi še organizacija zdravljenja, samoplačniški prevozi doma in v tujini ter medicinska dežurstva na javnih prireditvah. V Sloveniji zaposlujejo 120 ljudi, v Zagrebu s 45 zaposlenimi in 25 reševalnimi vozili pokrivajo polovico mesta. »Je pa specifika dela tam drugačna, saj smo omejeni predvsem na mesto, medtem ko v Ljubljani oz. Sloveniji izvajamo reševalne prevoze iz Ljubljane po celi Sloveniji,« pravi Meško in dodaja, da je njihova dejavnost v Beogradu za zdaj na stranskem tiru, saj okolje tam še ni zrelo za tovrstno dejavnost: »Država ima zelo veliko svojih problemov in lahko smo veseli, da je pri nas drugače oziroma da je tako, kot je. Treba je vedeti, da je zdravstvo v Sloveniji na zelo visokem strokovnem nivoju tako z znanjem kot tudi opremo. To opažamo, ko izvajamo reševalne prevoze naših državljanov iz tujine in jih večina želi samo čim prej priti domov, tudi iz razvitih zahodnih držav.«
A po besedah soustanovitelja in poleg Vita Vidmarja tudi solastnika podjetja je bilo pred skoraj tridesetimi let, ko se je podjetje ustanavljalo, razmišljati o zasebnih zdravstvenih storitvah še vedno tabu tema. »Tudi na ministrstvu, ko smo zaprosili za dovoljenje, sploh niso vedeli, kam naj nas vtaknejo in kaj želimo. Saj obstajajo reševalne postaje, zakaj je treba to spuščati v zasebne vode, je bil odgovor. Po dolgotrajnem vztrajanju sva s partnerjem le dosegla dovoljenje in kasneje tudi koncesijo ter pogodbo z ZZZS. Ideja za to je prišla ob delu na reševalni postaji Ljubljana, kjer sem takrat delal kot študent in sem videl stvari, ki bi jih lahko naredili bolje. S tem, ko smo se pojavili mi, pa se je tudi tam začelo spreminjati videnje. Seveda smo na začetku dobili veliko polen pod noge, vendar smo z vztrajanjem in dobrim delom ta polena porabili za dodatno 'kurjavo', ki nas je še bolj motivirala pri našem delu,« pravi.
Zdravstveni delavci v času epidemije covida-19 spadajo med najbolj obremenjene, in kot pravi Meško, so se na epidemijo dobro pripravili in zagotovili zaščitno opremo. Tudi sedaj pa precej pozornosti posvečajo preventivi pri zaposlenih. »Do sedaj nismo imeli nobenega okuženega, čeprav smo prepeljali veliko pacientov, okuženih s covidom-19. Smo namreč ena od desetih reševalnih služb, ki jih je ministrstvo za zdravje določilo za reševalne prevoze okuženih. Je pa v našem poslu to vsakdanjik, saj z reševalnimi vozili, tudi ko ni epidemije, prepeljemo veliko pacientov z ostalimi okužbami, a je prav tako treba izvajati vse potrebne mere zaščite pred nalezljivimi boleznimi.«
Sogovornik meni, da se je država dobro odzvala na epidemijo. »Seveda je prišlo do pomanjkljivosti, vendar so bile, vsaj tako gledam in vidim jaz, hitro odpravljene. Treba se je pač zavedati, da je tako rekoč čez noč nastopilo vojno stanje. Podobno situacijo sem občutil že med osamosvojitveno vojno, ko sem delal na Reševalni postaji Ljubljana, leta 1991. Tudi takrat smo bili na hitro mobilizirani in poslani na fronto,« pravi Meško, ki dodaja, da se večina ljudi novi situaciji prilagaja, manjšina jo jemlje celo preveč resno oz. se odziva panično, prav tako manjši del pa je proti vsem ukrepom. »Ampak, tako pač človeštvo deluje. Zmotilo me je predvsem, da so po treh mesecih karantene in počivanja doma znali vprašati samo, kdaj bomo lahko šli na počitnice, na morje. Po treh mesecih nedela, so potrebovali počitnice. Tako, malo alanfordovsko je vse skupaj delovalo. Za nas ni bilo karantene in počitka,« je kritičen sogovornik, ki sicer pogled usmerja v prihodnost: »Ostati na najvišjem možnem nivoju delovanja. Skrbeti za zadovoljstvo med kadrom in nabavo najboljše možne opreme in reševalnih vozil. Treba je vedeti, da mesečno opravimo več kot šest tisoč reševalnih prevozov, za kar uporabljamo 45 reševalnih vozil, delo pa opravlja več kot sto zaposlenih.«