Letošnji vrt in rože

Letošnji vrt in rože so bili deležni več nege, pozornosti in časa kot prejšnja leta. Če rastlinam in živalim namenjamo več časa in pozornosti, nam te običajno obilno povrnejo. Pri ljudeh včasih ni tako.

Morda sem za vrt našla formulo uspeha glede vložene energije in napora. Čez polovico vrta smo zasadili krompir in čebulo, ki potrebujeta zelo malo nege. Dobro sta obrodila. Na drugo polovico vrta smo zasadili in posejali tisto, kar pač uporabljamo – zelišča, por, paradižnik, kumare, bučke, korenje, peteršilj in solato. Letos sem prvič vzgojila sadike paprike in pora. Bolj šibke in pozne so bile in temu ustrezni so bili potem tudi plodovi. Ta hip je v vrtu le še por. Čez ves preostali vrt sem posejala motovilec in radič. Prekrila sem s kopreno in že iz zemlje ven poganjajo listki teh zimskih solat. Lani smo ga imeli celo zimo vse do pomladi. Če ta formula uspe, potem imam »nizkoenergetski vrt«, kar pomeni, da z minimalnim vložkom dela iztržim vse, kar potrebujem. Sadike radiča zelo radi napadejo ptiči. Vrtičkarji jih pokrivajo s plastičnimi lončki. Starejša gospa pravi: »Nič ne pomaga, sedim na vrtu in preganjam ptice. Nikamor ne grem. Vsake toliko časa plosknem in jih preganjam, sicer bi vse požrle …« Zame je koprena formula uspeha. Zadržuje vlago, zmanjšuje izsuševanje, pa še ptiči ne morejo zraven. Potem pa bo, kar bo.

Za balkonske rože sem že večkrat dejala, da imam vsako leto manj volje zanje. Na koncu jih še vsako leto imam. Letos sem nasadila pelargonije, vmes sem dodala grobelnik in sanvitalije. Te majhne rumene cvetlice so se prejšnja leta že sredi julija posušile, letos pa še vztrajajo. Janez pravi, da so pelargonije rože njegove stare mame. So zelo nezahtevne, imajo velike cvetove, pa še prezimijo dobro, če imamo prostor zanje. Prezimovanje rož prevzame moja mama, za zdaj pa je cvetenje še zelo bujno. Če bo vse prav, bomo rože pospravili konec oktobra.

Letos smo začeli zbirati deževnico, s katero zalivam vrt in rože, niti gnojila nisem veliko porabila. Na južno stran hiše, kjer sonce najbolj pripeka, sem zasadila zelišča. Tam imamo koš in ne ljubi se mi več kregati otrok, zakaj ne pazijo bolj, da žoga polomi vse cvetove in vršičke. Zelišča pa so mnogo manj zahtevna. Sedaj cveti meta raznih sort, tudi rožmarin je pognal nežno modre cvetove. Celo porezala sem jih in namočila za sirup. Ko odprem okno in jih malo pobožam in pretresem, cela soba diši, in tako to počnem večkrat. Balkon pa že nekaj časa sameva brez rož. Ker so pelargonije nekoliko višje rože, jih gledam tudi z notranje strani prostorov. To sem mi zdi nadvse praktično. Enako sedaj storim s šopki rezanega cvetja. Postavim jih na zunanjo okensko polico na najbolj senčno stran. Lani je več šopkov preko celega leta ob rednem menjavanju vode in prirezovanju stebel zdržalo več kot mesec dni.

Pa recite, ali ni to trajnostni pristop do rož in vrta …