Družinski zdravnik Ivan Hubad
Na Gorenjskem v deželi Kranjski (267)
V Zapogah pri Cerkljah se je 11. septembra 1875 rodil očetu Janezu in materi Mariji zdravnik Ivan Hubad. Rod izvira iz vasice Zapoge med Smlednikom in Vodicami. Na Dunaju je študiral medicino in leta 1903 diplomiral. Na Dunaju in v Berlinu se je dodatno strokovno usposabljal za delo splošnega oziroma družinskega zdravnika. Kot terenski zdravnik pa je moral obvladati tudi porodništvo in zobozdravništvo.
Leta 1907 se je poročil z Ano Steiner, ki je izhajala iz bogate zagrebške judovske družine. Zaradi njegove službe sta se veliko selila. V Škofjo Loko sta prišla leta 1908. V najemu sta imela nekaj časa celo nadstropje takratne gostilne Pri kroni, kjer je imel Ivan ordinacijo splošne medicine in zobozdravniški stol. Izdeloval je tudi zobne proteze, pri čemer mu je pomagala soproga. Obiskoval je bolnike Poljanske doline iz Poljan, Trate in Gorenje vasi, včasih pa tudi ljudi na Žirovskem. K njemu so prihajali pacienti iz okolice Škofje Loke tudi z vozovi.
Poleg osnovnega dela v ordinaciji in na domovih bolnikov je imel doktor Hubad številne druge zadolžitve: kot okrožni zdravnik se je ukvarjal s cepljenjem otrok, zdravljenjem revnih ljudi, kontrolo vode in živil živalskega izvora. Bil je tudi mrliški oglednik, predaval higieno ... Kot sodnijski zdravnik je moral pogosto kar v mrliški vežici na pokopališču opravljati tudi obdukcije umorjenih. Redke proste dneve je izkoriščal za hojo v hribe.
Družina se je leta 1941, po nemški okupaciji, umaknila v Ljubljano. Kmalu zatem je bil Hubad nastavljen za stalnega zdravnika v Cerknici, kamor sta se preselila z ženo in tam ostala do konca vojne. Zdravil je tudi partizane. To ni ostalo neopaženo. Zato so ga Italijani aretirali. Ko so ga že mislili odpeljati z drugimi ujetniki, ga je na železniški postaji spoznala žena načelnika postaje in dosegla, da so ga izpustili, ker je moral nujno posredovati pri težkem bolniku. To mu je rešilo življenje.
Po vojni sta se zakonca z družino vrnila v Škofjo Loko. Svoja najplodnejša leta je posvetil ljudem na Loškem v času, ko je bilo opravljanje zdravniškega poklica bistveno težje kot danes. Konec januarja 1949 mu je umrla žena. Leta 1950 se je preselil v Ljubljano, kjer je zgradil hišo. Drugič se je poročil z Marijo Žagar iz Ljubljane. Takrat je prenehal delo zobozdravnika na Loškem. V Ljubljani je odprl zasebno zobozdravniško ordinacijo. Možganska kap ga je zadela pri delu. Po desetih dneh je umrl star 83 let.
Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:
V Povljah se je 8. 9. 1889 rodil pravnik, diplomat Ivan Perne. Med prvo svetovno vojno je bil vojak na vzhodni fronti in v ruskem ujetništvu. Leta 1919 je postal tajnik v zunanjem ministrstvu Kraljevine Jugoslavije. Bil je stalni svetovalec jugoslovanske delegacije na razorožitveni konferenci v Ženevi.
V Kamni Gorici se je 9. 9. 1792 rodil slovenski slikar Matevž Langus. Leta 1842 je s freskami okrasil prezbiterij in v letih 1846–47 kupolo ladje romarske cerkve na Šmarni gori, kjer je ob portretih nekaterih sodobnikov naslikal tudi avtoportret. V letih 1843–44 je okrasil novo kupolo stolnice v Ljubljani, v letih 1845 in 1848–55 pa frančiškansko cerkev v Ljubljani, kjer je sedaj ohranjena samo še poslikava v kapelah.
V Ljubnem se je 10. 9. 1881 rodil narodni delavec Ciril Jekovec. V Argentini je urejal več časopisov v slovenskem, hrvaškem in češkem jeziku.
Na Brdu pri Šmohorju (Ziljska dolina na Avstrijskem Koroškem) se je rodil skladatelj, organist, zborovodja, glasbeni pedagog Anton Jobst. Do smrti je bil organist v Žireh.