Necepljen otrok ne bo smel v vrtec

Ker z veljavnim zakonom o nalezljivih boleznih kljub obveznosti cepljenja ni bilo mogoče zagotoviti ustrezne precepljenosti, nov predlog zakona vključuje dodatne omejitve.

V javni razpravi je nov predlog zakona o nalezljivih boleznih. Na področju cepljenja je na novo opredeljen postopek obravnave trajne opustitve cepljenja iz zdravstvenih razlogov, saj je sedanji dolgotrajen in neučinkovit, je pojasnila zdravnica Tina Bregant, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. Ker pa z veljavnim zakonom o nalezljivih boleznih kljub obveznosti cepljenja ni bilo mogoče zagotoviti ustrezne precepljenosti, denimo 95-odstotne precepljenosti proti ošpicam, nov predlog po vzoru nekaterih drugih držav Evropske unije vključuje dodatne omejitve. Otrok, ki niso cepljeni skladno s programom cepljenja, ni dovoljeno vključiti v javni vrtec in v javno sofinanciran zasebni vrtec, prav tako se necepljeni otroci ne bodo mogli udeleževati organiziranih letovanj, ki so financirana iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Necepljeni se ne bodo mogli vpisati v srednje in visokošolske zavode ter fakultete s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. Še vedno pa bo mogoče necepljenega otroka vpisati v osnovno šolo, saj je ta po zakonu obvezna.

Predlog zakona prinaša še druge spremembe in novosti. »Izkušnje z epidemijo covida-19 so pokazale na nekatere pomanjkljivosti sedanje ureditve v zakonodaji, ki onemogočajo hiter in učinkovit odziv na nove nalezljive bolezni in okužbe,« je opozorila Bregantova. Na novo urejajo epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni in okužb, s katerim se zagotavljajo podatki o pojavljanju nalezljivih bolezni in njihovih povzročiteljih ter dejavnikih tveganja zanje. Natančneje so definirani postopki v zvezi z določitvijo karantene na domu ter področje preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo. Na novo je opredeljeno tudi obvladovanje mikrobne odpornosti. »Odpornost bakterij proti antibiotikom po vsem svetu zelo narašča in je postala resen javnozdravstveni problem. Posledice okužb z odpornimi mikrobi se poleg večje smrtnosti bolnikov kažejo tudi v povečanem številu zapletov zdravljenja, podaljšani hospitalizaciji in večjih stroških zdravljenja. S predlogom zakona vzpostavljamo stabilen sistem spremljanja porabe protimikrobnih zdravil, mikrobne odpornosti ter zgodnjega zaznavanja in odzivanja na pojav odpornih mikrobov in njihovo kopičenje,« je še pojasnila Tina Bregant.