Šenčurski dogodki

Odgovor (izsek iz pisma ZZB NOB Slovenije) na članek dr. Jožeta Dežmana »Šenčurski dogodki«, ki je bil v Gorenjskem glasu objavljen 17. julija 2020.

Razstava je izrazito znanstveno pristransko in nestrokovno delo. Spregleduje vse, kar nasprotuje izbranemu političnemu oziroma strankarskemu pogledu, izbrane dogodke predstavlja pristransko iztrgane iz zgodovinskih okoliščin in s tem nasprotuje znanstvenim spoznanjem o zgodovini oziroma jih ne upošteva. Za razstavo so brez znanstvenih kriterijev izbrani »šenčurski dogodki« od 19. stoletja do današnjih dni in predstavljeni brez zgodovinskega okvirja. Poleg zasnove razstave je politično in ideološko pristranski ter znanstveno nedopusten predvsem prikaz dogodkov med 1941–1945. Med temi dogodki sploh ni nikjer omenjen ne nacizem, ne upor domačinov proti nemški navzočnosti, na nasilje okupatorjev in njihovih sodelavcev. Za prikaz druge svetovne vojne so uporabljena dvojna merila, tako pri izboru in pri opisu dogodkov kot pri predstavitvi med vojno umrlih oziroma pri statistiki nasilno umrlih v tem času. Prestavljene so le žrtve, ki jih je v tragičnih vojnih časih povzročilo narodnoosvobodilno gibanje, vse žrtve, ki jih je povzročil nacistični okupator s svojimi domačimi sodelavci, so izločene. Vse, kar se nanaša na drugo svetovno vojno, je povezano zgolj z moraliziranjem o dveh spomenikih in imenovanju ulic po pripadnikih narodnoosvobodilnega gibanja. Za zgodovinsko znanost so popolnoma nesprejemljivi poskusi delitve vasi Šenčur na partizansko ali domobransko vas. Kot primer dvojnih meril, ki želijo le podpihovati delitve in sovraštva, lahko navedemo opis partizana Janka Beleharja, ki »naj bi se izkazal kot morilec rojakov«. Marjana Brodarja, ki je skupaj s Tomažem Pičmanom in Francem Jagodicem kot član teroristične skupine Matjaževe vojske sodeloval pri umoru Franca Mojškerca 28. aprila 1948 v Bizoviku, pa »naj bi neupravičeno sumili, da je sodeloval pri umoru«. Predvsem pri predstavitvi dogodkov iz leta 1975 in opisu protibegunskih protestov leta 2016 v Šenčurskih dogodkih gre za čisto zlorabo zgodovine v politične namene v korist ene stranke, tudi z uporabo strankarskega besednjaka.

Marijan Križman, predsednik ZZB NOB Slovenije,
dr. Martin Premk, predsednik komisije za zgodovino NOB,
Božidar Jožef Janež, predsednik Združenja za vrednote NOB Kranj