Veliko zanimanje za preteklost

Julija je bil na Svetem Joštu nad Kranjem organiziran zanimiv kulturni dan, preostali avgustovski torki pa so v Kranju rezervirani za oživljanje kulturne dediščine. Izvedeti bo moč marsikaj o slovenskem jeziku, modrosti naših prednikov in zgodovini dežele Karniola.

Kranj – V okviru projekta Prenos kulturne dediščine, ki ga vodi Društvo za razvoj in socialne inovacije Aine, sofinancira pa Mestna občina Kranj, je bil prejšnji mesec na Svetem Joštu nad Kranjem organiziran kulturni dan.

Umetnostna zgodovinarka in turistična vodnica Petra Vencelj je predstavila kulturno-sakralno dediščino tega priljubljenega vrha. »V Sloveniji je 14 cerkva posvečenih sv. Joštu. Toda naša nad Kranjem je nekaj izjemnega, saj je bila nekdaj silno obiskana božja pot. Nekdaj so v njej obhajali po kar dvajset maš dnevno, letno pa je prišlo več kot petdeset tisoč ljudi. Mnogo zaslug za takšno priljubljenost med romarji ima cerkveni vodja Simon Vačavnik, ki je dal postaviti svete stopnice. Leta 1750 je romal v Rim k papežu Benediktu XIV., kjer je dobil relikvije (kamenčke) stopnic, po katerih je šel Kristus pred Pilata v sodno dvorano. Obenem je Vačavnik od papeža dobil privilegije z odpustki. To je le ena od številnih znamenitosti na Sv. Joštu. Izjemno bogata je tudi likovna dediščina. Le malokdo tudi ve, da v zvoniku poje zvon, ki je bil vlit iz topov bitke pri Navarinu na Peloponezu. Vanje je ljubljanski livar Samassa vlil Prešernove verze,« je pojasnila Petra Vencelj, organizatorji pa so bili navdušeni, saj je število udeležencev zanimivega kulturnega dneva preseglo vsa pričakovanja. Prijetno so jih presenetili tudi prijatelji, ki so pripeljali s seboj goste iz tujine. Na orgle sta zaigrala Igor Velepič in Antonija Križaj, z Bachovim programom pa je program obogatil kulturni ambasador Slovenije in častni meščan mesta Kranj maestro Miha Pogačnik.

Društvo za razvoj in socialne inovacije Aine pa že vabi na nove kulturne dogodke. Peter Amalietti je namreč svoja presenetljiva in fascinantna odkritja razgrnil v dveh zelo uspešnih knjigah: Praslovenščina – Adamov jezik in Prababica sanskrta. Na predavanju z naslovom Slovenski jezik – živa vez z daljno preteklostjo, ki bo ta torek, 11. avgusta, ob 20. uri, bo poslušalce v Stolpu Škrlovec oziroma na vrtu Layerjeve hiše (odvisno od vremena) popeljal v slovensko jezikovno preteklost.

Naslednji torek, 18. avgusta, se obeta s prezentacijo podprto predavanje Branke Urbanija z naslovom Zdrava identiteta. V njem bo predstavila nekaj uveljavljenih sodobnih načinov modificiranih preteklih znanj in praks. »Cilj predavanja je, da začutimo neverjetno modrost naših prednikov, duh prostora in časa, ki še vedno živi ter čaka, da ga na novo odkrijemo, živimo in nas opolnomoči,« pravi predavateljica.

Zadnji avgustovski torek bo sledilo predavanje Simona Prosena z naslovom Dežela Karniola, po domače Krajnska. Na predavanju bo predstavljena zgodovina slovenske dežele Karniola – Kraj(i)na – Krajnska od pozne antike do visokega srednjega veka.

Zaradi epidemije covida-19 sprejemajo prijave na posamezno predavanje na: marija.michaud@gmail.com oziroma po telefonu 040 911 992. V primeru prostih mest bo možnost prijave tudi pred predavanjem.