Najzahodnejša vrhova

Lipnik (1950 m n. m.) in Vrh Dunje (1961 m n. m.) – Monte Schenone in Jof di Dogna sta imeni v originalu, na zemljevidu. Vrhova, ki predstavljata skrajni zahodni del grebena Naborjetskih gora, sta dosegljiva iz doline Dunja in s planine Malga Poccet.

Ko se z Montaža zazremo proti severozahodu, se pred nami kot ogrlica pokažejo t. i. Naborjetske gore, ki jih od Montaža loči na eni strani dolina Dunja, na drugi pa Zajzera. Od vzhoda na zahod si vrhovi sledijo Poldašnja špica, Piparji, Dve špici, Gosadon, Cuel dei Pez, Brda, Lipnik in Vrh Dunje. Danes bomo obiskali zadnja dva vrhova, ki predstavljata skrajni zahod omenjenega grebena.

Za izhodišče bomo izbrali planino Malga Poccet. Zapeljemo se proti Trbižu in nadaljujemo v smeri Tablje. Nekaj kilometrov naprej od Tablje zagledamo most čez reko Fella. Zavijemo levo, se peljemo čez most in na koncu še enkrat ostro zavijemo levo proti planini Malga Poccet. Čaka nas približno deset kilometrov ozke, asfaltirane ceste, ki nas pripelje do planine, kjer parkiramo. V vzponom po poti št. 601 začnemo na planini, nekaj časa kar po cesti. Najprej dosežemo neoskrbovano zavetišče Jeluz (1515 m n. m.). Malce naprej od zavetišča zapustimo makadamsko cesto in nadaljujemo skozi gozd in čez travnike v smeri škrbine Clap del Jovel. Udobna steza nas vodi proti severni steni Lipnika. Čudovita je speljana, nikjer prestrma in z lepimi razgledi. Ko dosežemo škrbino Clap del Jovel, se usmerimo desno in nadaljujemo proti vrhu Lipnika (Monte Schenone). Vrh Lipnika je oddaljen še približno 30 minut. Pot preči strme travnike, poteka po nekdanji vojaški mulatjeri, ki daje slutiti, da je tukaj divjala krvava vojna vihra. Vrh Lipnika, kjer stoji velik kovinski križ, nas nagradi s čudovitim razgledom: pred nami se v vsej svoji mogočnosti pokaže Montaž. Iz Dunje je res najlepši, najmogočnejši, kot bi nosil dve kroni. Pred nami je Zabuš, ki se nadaljuje v Strmo peč. Daleč zadaj Javor in Lopič, pa Monte Crostis in Monte Pisimoni, Cozzarel, Montusel, Zuc dal Bor, Monte Chiavals, Creta Grauzaria, Monte Sernio, Konjski špik, Veliki Koritnik, Monte Lodin itd. Pred nami je greben Naborjetskih gora vse tja do Poldašnje špice, kjer se v daljavi pokažejo tudi Nabojs, Viš, Mangart, Jalovec.

Z vrha malce sestopimo po poti vzpona, nato pa nas smerokaz na skali usmeri desno, strmo navzdol po mulatjeri, ki pa je delno zaraščena. Previdno sestopamo, saj je travnata strmina res velika. Mulatjera, pot št. 602, nas vodi proti zahodu, v rahlem vzponu, tik pod Vrhom Dunje pa se precej strmo vzpne skozi gosto ruševje. Vrh označuje skromen, ličen lesen križ, razgled pa je enak kot z vrha Lipnika. Z Vrha Dunje sestopimo po poti vzpona in nadaljujemo nazaj proti Lipniku. Kjer smo prej prišli navzdol po travnati strmini, predlagam, da zavijemo desno, na spodnjo pot, ki nas bo peljala skozi predor, ki je ostanek nekega preteklega časa, ko je tod potekala t. i. frontna linija tirolske fronte. Hodimo proti vzhodu, po poti št. 602. Na stiku s potjo št. 601 zavijemo levo navzgor, proti grebenu. Ponekod precej strm vzpon nas pripelje na greben, kjer zavijemo levo. Smo na poti št. 601. Čez škrbino Clap del Jovel začnemo sestopati nazaj proti planini Malga Poccet, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Nadmorska višina: 1961 m
Višinska razlika: 900 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 3 / 5