Michel Butor, Duh kraja, prevedla Suzana Koncut, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2020, 120 strani

Duh kraja (genius loci)

»Prostor v dolini Nila ima najprej svojo poglavitno usmeritev, absolutno prednostno smer, kar nam čudovito izraža kompozicija starega egiptovskega slikarstva s prekrivajočimi se vzporednimi ravnmi. Če sem v Franciji, se lahko oddaljim od svojega kraja bivanja v smeri katerekoli točke na vetrovnici; dežela se razgrinja povsod naokrog in celo gore se nam ne glede na nedostopnost nekaterih vrhov zdijo samo ovire, jedra odpora, onkraj katerih se vse spet začne; a v Zgornjem Egiptu, ki je žlebič, izdolben v saharsko planoto, dolg devetsto petdeset kilometrov, če ga merimo od prvega katarakta do Kaira, v širino pa jih v povprečju meri deset, je mogoče neomejeno potovati proti Spodnjemu Egiptu in Sredozemlju na eni strani in proti Etiopiji in Sudanu na drugi strani, dokler gremo vzporedno z Nilom, če pa se odpravimo pravokotno na tok Nila, nas zelo hitro ustavi puščava, ki se začne zelo grobo, nobenega od tistih prehodov, na kakršne naletimo v Severni Afriki, ni, in vedno vemo, da nas bo ustavila, saj se začenja s skalno pregrado, ki jo je videti z vseh strani.« (str. 68)

Francoski pisatelj Michel Butor (1926–2016) velja za enega od utemeljiteljev novega romana, njegov roman Modifikacija je leta 1971 izšel v legendarni zbirki Sto romanov Cankarjeve založbe. Njegovi potopisni eseji, ki so bolj študije krajev oziroma njihovega duha (naslov izvirnika je Le génie du lieu), so prvič izšli že leta 1958. Kraji, katerih duha Butor diagnosticira in opiše, pa so: Kordova, Istanbul, Solun, Delfi, Malia (Kreta), Mantova, Ferrara in Egipt. Gornji odlomek je iz sklepne študije o Egiptu. Butor najprej navede tale Herodotov stavek: »Egipčani, ki živijo v samosvojem podnebju na bregu reke z značajem, ki je drugačen od značaja drugih rek, so skoraj v vsem privzeli tudi nravi in navade, ki so nasprotne kot pri drugih ljudeh.« Duha Egipta določa najprej reka Nil in njen svojski tok od zgoraj navzdol oziroma od juga proti severu. Ob tej temeljni determinanti se v tisočletjih oblikuje duh Egipčanov, od tistih, ki so jim vladali faraoni, prek koptskih kristjanov do muslimanov, ki so ob Nilu drugačni kot v drugih puščavah, vse to pa v novejšem času zapleta še evropski oziroma zahodni vpliv … Škoda, ker ni bil Butor nikoli v Sloveniji, me prav zanima, kako bi doživel duha katerega od naših krajev. Sicer pa duh kraja (latinski genius loci) ni le objektivna danost, pojavlja se tako, kakor ga kdo upodablja … Ste bili kdaj v Egiptu?